Na severnem delu fronte je bil napad nemške vojske v veliki meri zaustavljen. A medtem so na južnem delu oklepne divizije Waffen SS vršile močan pritisk na sovjetsko obrambo, ki se je postopoma umikala proti Kursku. Nemci so imeli veliko število težkih tankov Tiger in srednjih tankov Panther.
Med napadom je Nemcem uspelo zlomiti več sovjetskih protinapadov z boka, se približati naselju Prohorovka in na reki Psel pričakati sovjetski protinapad. Glavnino sprejema tega protinapada naj bi nase prevzela okrepljena 1. SS divizija Adolf Hitler, medtem ko bi 3. SS oklepna divizija Totenkopf prečkala reko in napadla Sovjete z boka.
12. julija ob 8. uri zjutraj se je začel množičen sovjetski protinapad z močnim 15-minutnim artilerijskim obstreljevanjem, v katerem so sodelovale znamenite Katjuše. Sovjeti so nameravali s čelnim napadom prebiti nemško obrambo, nakar bi v »očiščen« prostor poslali sveže enote, ki bi sovražnika obkrožile in uničile.
Jutranje sonce je bodlo v oči nemškim namerilcem, a sovjetske tankovske skupine so naposled prišle v domet njihovih protitankovskih topov, nakar so po Sovjetih odprli strašanski ogenj. Ti so videli, da morajo spremeniti taktiko, a namesto da bi se osredotočili na šibke točke nemške obrambe, so se usmerili na položaje njihove protitankovske artilerije, s čimer je napad izgubil začetni zagon. Medtem je oklepna divizija Totenkopf izvedla močan napad na desno krilo sovjetske 5. gardijske armade. Ko so se njene enote končno organizirale in odšle v boj, pa se je na nasprotnem delu fronte pojavila oklepna četa nemških Tigrov ...
Bolj kot je šel dan proti koncu, bolj se je razdivjala bitka. V boj so se vključile domala vse tankovske enote na območju, ki so se pomešale med sabo, izbilo je na desetine posameznih tankovskih bitk brez bilo kakšnega taktičnega načrta ali priprav. Zavladal je popoln kaos, na poljih okoli Prohorovke se je začela bitka na življenje in smrt, bojno polje pa je bilo prekrito s tanki. Oklepne pošasti so se borile na kratkih razdaljah, preživele posadke uničenih tankov so skakale iz gorečih lupin in z lahkim orožjem nadaljevale boj. Prišlo je do boja mož na moža, kjer so bili uporabljeni bajoneti, pehotne lopate in, kadar ni bilo druge, tudi gole roke.
Nemški Pz.Kpfw.VI Tiger
Slobodan Đukić88-milimetrske granate nemških Tigrov so luknjale sovjetske T-34 na dolgih razdaljah, medtem ko so se sovjetski tankisti morali precej bolj približati, da so lahko uspešno zadeli nasprotnika, pa še to je bilo mogoče samo z boka ali v zadnji del tega težkega oklepnega vozila. Skoraj vse sovjetske tankovske posadke so se borile do poslednjega moža in prikazale neprimerljivo hrabrost in junaštvo.
Poveljnik tankovskega bataljona Pjotr Skripkin je svojim tankistom dal jasen in zelo preprost ukaz: »Delajte tako, kot jaz!« nakar je na čelu enote jurišal neposredno nad sovražnika. Njegov težki KV tank je uspel s prvim zadetkom prebiti oklep nekega Tigra in ga onesposobiti. V tretjem poskusu je nato opravil še z drugim. A kmalu se je Skripkin znašel pod ognjem več nemških Tigrov. Njegov KV je bil zadet, on pa ranjen. Voznik Aleksander Nikolajev je ranjenega poveljnika uspel izvleči iz gorečega tanka in ga posadil v jamo, ki jo je napravila granata. Nato se je vrnil v goreči tank, ga ponovno zagnal in krenil naprej proti Tigru. Ko je nemški tankist videl, da proti njemu drvi goreča železna gmota, je pognal vzvratno in se v cik-cak vožnji poskušal izogniti bližnjemu srečanju. A bilo je prepozno – goreči KV se je z vso močjo zaletel vanj, od sile trka pa so se potrgale gosenice. Ogenj je zajel oba tanka. Ostale nemške tankovske posadke, ki so spremljale dogajanje, so ustavile ogenj in se začele umikati iz gorečega kaosa bitke.
Sovjetski KV-1 in samohodni uničevalec tankov SU-152
Slobodan ĐukićNa drugem krilu fronte je nemška granata onesposobila gosenice tanka T-34, ki mu je poveljeval podporočnik Aleksej Paljčikov. Posadka je zapustila tank, da bi pogledala, ali je karkoli mogoče popraviti, to pa je izkoristila skupina nemških panzergrenadierjev in začela streljati po njih iz avtomatskega orožja. Poveljnik je bil zadet in umrl na licu mesta, namerilec in polnilec topa pa sta bila težje ranjena. Voznik Ivan Safronov, ki je bil lažje ranjen, je izkoristil zaklon tanka in številčno precej močnejšemu sovražniku nudil odpor vse do prihoda okrepitev.
Sovjetske oklepne enote so okoli 14. ure uspele popolnoma prevzeti strateško iniciativo v svoje roke in kreniti naprej. Do konca dneva je bila Prohorovka ubranjena, fronta pa se je pomaknila 10-12 kilometrov proti jugu. Zmaga v največjem tankovskem spopadu v zgodovini je pripadla Rdeči armadi. 1. SS oklepna divizija Adolf Hitler, ki je izgubila več kot polovico svojih tankov, je bila po hitrem postopku premeščena v Italijo. 17. julija so enote Rdeče armade krenile v veliko ofenzivo, s katero so osvobodili Kijev.
Preberite še:
Bitka pri Kursku: začetek konca Tretjega rajha
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
