Poročnik Viktor Leonov je bil eden od mnogih dobro usposobljenih sovjetskih mornariških častnikov, pripravljenih že na skoraj samomorilske diverzantske misije, ko so razstreljevali nemške bojne ladje, zasedali položaje na obalah, zajemali sovražnikove vojake in oficirje ter pridobivali ključne izvidniške podatke o premikih nacistične mornarice.
A poročnik Leonov izstopa celo med vsemi temi, ki so vsak dan opravljali junaške naloge. Kot pravi »supervojak« je nekoč med sovjetsko-japonsko vojno zajel 5.000 nasprotnikovih vojakov.
V prvih dneh druge svetovne vojne se je Leonov pridružil sovjetski severni floti in se do konca vojne boril proti Nemcem na Arktičnem oceanu. Za eno od operacij si se prislužil najvišje državno odlikovanje – heroj Sovjetske zveze.
Oktobra 1944 je njegova enota skrivno pristala na nemškem okupiranem območju blizu kraja Petsamo na severnem Finskem. Po dvodnevnem prebijanju skozi sovražno ozemlje je enota Leonova nenadoma napadla in zasedla neko nemško protiletalsko baterijo ter nato odbila več protinapadov. To je bilo za Sovjete izjemnega pomena, saj so kmalu zatem zasedli Petsamo.
Pavel Kolossov, eden od vojakov v enoti pod poveljstvom Leonova, je o svojem poveljniku povedal naslednje: »Kaj je pomorski desant? Ravnati moraš hitro in drzno ter se pravočasno pobrati stran. Sprejemati moraš odločitve, ne pa prelagati odgovornosti na druge. Leonov je imel te kvalitete … Bil je zaupanja vreden in je v enoti imel mnogo prijateljev. Nikoli se ni ukvarjal z malenkostmi in z oštevanjem podrejenih. Preprosto ni imel časa za to.«
Potem ko je Sovjetska zveza napovedala vojno Japonski, je Leonov nadaljeval s saboterskimi aktivnostmi, tokrat v vodah okoli Koreje. Še danes se ga dobro spominjajo zaradi njegovega doprinosa k osvoboditvi korejskega pristaniškega mesta Wonsan.
140 sovjetskih marincev pod vodstvom Leonova je pristalo na letališču v Wonsanu, da bi osvobodili mesto. Po takratnih podatkih izvidnice so japonske čete že zapustile mesto in zato ni bilo za pričakovati nobenega močnejšega odpora.
A marinci so naleteli na neprijetno presenečenje, ko so se naenkrat znašli obkoljeni v obroču več tisoč japonskih vojakov. Deset sovjetskih marincev vključno z Leonovom je bilo privedeno pred japonskega polkovnika v štab na zaslišanje.
Po porazu Kvantunške armade v Mandžuriji in uspešni zavezniški ofenzivi na vseh frontah so bile japonske garnizije v Koreji razpete med težko odločitvijo o tem, ali nadaljevati boj, se umakniti ali predati.
Japonski polkovnik v Wonsanu je nameraval marince zajeti kot talce, ki bi jih lahko uporabil kot pogajalsko orodje ob prihodu Rdeče armade. Ko je opazil zmedo pri japonskem poveljniku, je Leonov prevzel pobudo.
Leonov je pogledal polkovniku v oči in rekel: »Na zahodu se že dolgo borimo in imamo dovolj izkušenj, da znamo oceniti našo situacijo. Ne bomo dovolili, da se nas zajame kot talce! Pomrli boste kot podgane, ko se prebijemo ven od tu!«
Medtem so njegovi izkušeni vojaki že delovali kot ekipa: eden se je postavil za japonskega polkovnika, drugi je zaklenil vrata, tretji pa je z okna preveril višino do tal. Slednji je tudi našel protitankovsko granato, začel z njo mahati naokoli ter s tem dal Japoncem jasno vedeti, da misli resno.
Polkovnik je nekaj minut živčno premišljeval in se potil, nato pa podpisal kapitulacijo celotne garnizije. 3.500 japonskih vojakov, tri artilerijske baterije, pet letal in velike količine streliva je padlo v sovjetske roke.
Koloni japonskih vojnih ujetnikov, ki je korakala proti sovjetskim položajem, so se pridruževali novi in novi vojaki. Ko jih je Leonov končno povedel čez sovjetsko linijo, je število ujetnikov naraslo na 5.000 mož.
Preberite še:
Zakaj nacisti niso mogli razvozlati šifriranih sovjetskih sporočil med drugo svetovno vojno?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
