Sovjetsko lahko letalo An-2 spada med najbolj priljubljene na svetu. Majhen dvokrilec z neodstranljivimi šasijami, ki je zaslovel pod vzdevkom »Koruznik« (rusko Kokoruznik), se je vpisal v Guinessovo knjigo rekordov kot edino letalo, ki je v serijski proizvodnji več kot 60 let (od leta 1947). Poleg Sovjetske zveze so takšna letala proizvajali tudi na Kitajskem in Poljskem, izvažali pa so jih še v deseterico drugih držav.
An-2 je preprost za upravljanje in zelo multifunkcionalen. Ta letala so uporabljali v vojaških akcijah (od korejske vojne 1950-1953 do državljanske vojne v Libiji 2011) in za povsem miroljubne namene. Zelo priročna so bila na primer za zasipavanje polj s kemikalijami, pa za prevažanje tovora in potnikov, celo v tiste odročne kraje, kjer večja letala preprosto ne morejo pristajati.
Dva žalostna primera iz let 1972 v Vorošilovgradu (danes Lugansk) in 1976 v Novosibirsku pa pričata, da je letalo An-2 dvakrat postalo tudi orodje za ubijanje v času miru, saj sta se dva pilota s takim letalom zaletela v stanovanjski blok. Posledice? Enkrat samo za napadalca, drugič žal tudi za nedolžne naključne stanovalce.
Pilot in vodja posadke Timofej Šovkunov bi moral 27. marca 1972 poleteti iz Vorošilovgrada po običajni liniji v sosednje mesto Svatovo. Ko je izvedel, da let odpade zaradi slabih vremenskih pogojev, je kolegom rekel, da gre na zajtrk. A je v resnici namesto tega vzel ključ od letala An-2, prevzel letalo pri tehniku, preizkusil motorje in poletel v ne bo – brez drugega pilota in brez ene povedane besede kontrolorju poletov.
Kontrolor in drugi uslužbenci letališča niso še niti uspeli ugotoviti, kam je odletel Šovkunov, ko je iz mesta že prišla novica o trku v stanovanjski blok. Šovkunov je umrl po tem, ko je usmeril An-2 v svoje lastno stanovanje v drugem nadstropju. »Sodeč po vsem je hotel poravnati račune, ne samo s svojim življenjem, ampak tudi z bivališčem, kjer ni bil srečen,« je zapisala Komsomolska pravda Ukrajina.
Šovkunov je vedel, da v stanovanju ni bilo nikogar. En večer prej se je skregal z ženo, ona pa je odšla in vzela s seboj tudi njegovega sina. Pred tem se (vsaj navzven) zakonca nista skregala niti enkrat, pa tudi po splošnem psihičnem stanju pilota se je zdelo, da si želi še kaj boljšega od življenja. »Vzrok izrednega dogodka je samomor vodje letalske posadke na podlagi družinskih peripetij,« je jedrnato povzet vzrok v arhivu Letalske nesreče, incidenti in katastrofe v Sovjetski zvezi in Rusiji.
Žena Šovkunova je šele pozneje povedala, da ji je večkrat grozil, da se bo ubil z letalom. Pilot je spretno skrival svoje psihične težave pred kolegi – dokler ni bilo že prepozno.
Pilot Vladimir Serkov iz Novosibirska je od leta 1971 trpel za napadi epilepsije. Pozneje se je udaril v glavo, ko je padel iz avtobusa, ampak je svoje stalne glavobole skrival pred zdravniki, ker se je bal, da bo izgubil službo. Za povrh, podobno kot pri Šovkunovu, tudi Serkov ni imel srečnega družinskega življenja.
Pilot se je obnašal vse bolj neuravnovešeno, žena Tatjana je morala trpeti njegove izpade, večkrat je poskušal storiti samomor. Zakonca sta se na koncu razšla, otroka pa je žena odpeljala k svojim staršem. 25. septembra 1976 je Serkov videl ženo z njenim znancem blizu domovanja Tatjaninih staršev in prevzelo ga je ljubosumje. Pobesnel je in njo celo udaril. Tisto noč je sklenil, da bo ubil ne samo njo in sebe, ampak tudi tasta, taščo in sina hkrati.
Prišel je na letališče in odletel v letalu drugega pilota s ponarejeno dovolilnico za vzlet. Čez nekaj minut je na živčna vprašanja kontrolorja poletov hladno odgovoril: »Iščite me na ulici Stepnaja 43/1, zbogom.« To je bil seveda naslov Tatjaninih staršev, kjer je sedaj tudi ona živela s sinom.
Serkov je priletel v zid bloka med drugim in tretjim nadstropjem. Ob eksploziji je umrl, izbruhnil je grozljiv požar, ki je ubil še štiri sosede, od tega tri majhne otroke. Izkazalo se je, da sorodniki, na katere je ciljal, tedaj niso bili doma.
Oblasti niso sovjetskim državljanom nič povedale o tragediji in o tem molčale vse do leta 2011. Stanovalci »tistega bloka, v katerega se je zaletelo letalo,« pa se te zgodbe še danes raje nočejo spominjati.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
