Slovenski premier Marjan Šarec je včeraj (10. 9. 2019, op. ur.) z ruskim kolegom Dmitrijem Medvedjevom prisostvoval odkritju spomenika padlim Slovencem na ozemlju današnje Ruske federacije med prvo in drugo svetovno vojno. Spomenik je postavljen v moskovskem Parku zmage in predstavlja hvaležen odziv ruske strani na spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom na slovenskih tleh, ki od leta 2016 stoji na Žalah v Ljubljani.
Največ Slovencev je na ruskih tleh padlo med prvo svetovno vojno. V taboriščih za avstro-ogrske vojne ujetnike je umrlo 4.000 slovenskih vojakov. Največja koncentracija slovenskih vojnih ujetnikov je bila blizu Urala v taborišču v mestu Perm. V drugi svetovni vojni je bila večina padlih Slovencev prisilnih mobilizirancev v nemško in madžarsko vojsko. So pa zaradi aktivnega partizanskega gibanja doma Slovenci v Wehrmachtu veljali za "problematičen kontingent". Prostovoljni prehodi Slovencev na stran Rdeče armade in sovjetskih partizanov so bili pogosti. Leta 1943 je bila blizu Kolomne v Moskovski regiji iz jugoslovanskih vojnih ujetnikov formirana 1. jugoslovanska brigada v sestavi Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije.
Še zanimivost: eden od najbolj znanih vojakov iz jugoslovanske brigade, formirane na sovjetskih tleh, je bil Koloman Kučan, oče prvega slovenskega predsednika Milana Kučana, ki je padel kot partizan leta 1944 v Srbiji.
"Prepričan sem, da bo spomenik, ki ga danes tukaj odkrivamo, postal še en opomnik sedanjim in prihodnjim generacijam, da poljubna ideologija, ki je osnovana na sovraštvu, na koncu propade," je ob tej priložnosti izjavil Medvedjev. V nadaljevanju je dodal, da "skrben odnos Rusije in Slovenije do zgodovine 20. stoletja predstavlja temelj, na katerem gradimo sodelovanje v 21. stoletju", medtem ko bo sam spomenik postal pomemben simbol prijateljstva.
Spomenik, ki je delo arhitekta Roka Klanjščka, je narejen iz slovenskega granita in upodablja Triglav. Na njem je napis "Slovenskim žrtvam, hvaležna domovina" v ruščini in slovenščini.
Preberite še:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
