Govorice o nenasitnih ljubezenskih apetitih Katarine Velike, ki so mejili na nimfomanijo, so krožile že za časa njene vladavine in se ohranile vse do danes. V literaturi lahko najdemo neverjetne opise njenih avantur, vključno s trditvijo, da naj bi imela med 200 in 300 ljubimcev in da naj bi bila odvisna od številnih perverzij. A vse to je bilo in ostaja le na ravni govoric. Kar vemo zagotovo, je to, da je imela Sophie Friederike Auguste von Anhalt-Zerbst-Dornburg (Katarinino pravo ime) 23 ljubimcev in samo za peščico njih se je avantura s carico dobro končala.
Nemška kneginja je prišla v Rusijo leta 1744, leto dni kasneje pa se je poročila z ruskim prestolonaslednikom Petrom III. A on zanjo ni kazal prevelikega interesa: »Videla sem, da me veliki knez sploh ne ljubi. Dva tedna po poroki mi je povedal, da je zaljubljen v madmoiselle Carr,« je zapisala Katarina.
Prvi od Katarininih slavnih ljubimcev je bil Grigorij Orlov, čeden knez iz carske straže. Zasipala ga je z nazivi, mu dala zemljo in denar, on pa je svoji ljubimki (in materi njegovega sina, saj mu je Katarina rodila otroka) pomagal s prestola vreči Petra III. Grigorij in njegovi bratje so bili v vojski zelo priljubljeni, organizirali so prevrat in kmalu zatem je nekdanji car umrl v sumljivih okoliščinah. Katarina se je hotela z njim celo poročiti, a javno mnenje je bilo nastrojeno močno proti temu. Mnogi so bili namreč prepričani, da je Orlov umoril carja.
Ko je njena strast do Orlova minila, si je Katarina našla drugega ljubimca in nato še enega in še enega. A redki med njimi so odnesli celo kožo po aferi s carico. Skoraj vse je namreč za zmeraj izgnala iz države, potem ko se jih je naveličala, ali pa iz maščevanja, ko si je kdo izmed njih našel drugo ljubimko. Njen zadnji ljubimec je bil 22 let mlajši od nje, afero pa sta začela, ko je štela Katarina že 60 let. Njuna afera je trajala vse do caričine smrti pri 67 letih.
»Moškemu je treba dati občutek, da je čudovit, celo genialen, a da tega drugi ne opazijo. Treba mu je dovoliti to, česar doma ne sme. Lepi čevlji in svileno spodnje perilo pa opravijo vse ostalo.« Tako je govorila Lilija Brik, »muza ruske avantgarde«.
Na začetku 20. stoletja je imela ta mlada ruska Judinja iz premožne družine vrsto vzdevkov, med drugim »pridigarka izprijenosti«, »ženska s povečano spolno radovednostjo« in mnoge druge. Tako so namreč o njej govorile druge ženske, moški pa so jo oboževali. Krog njenih oboževalcev so sestavljali skoraj vsi ruski avantgardni umetniki, v tujini pa ljudje, kot so bili Pier Paolo Pasolini, Louis Aragon in Yves Sain Laurent. A glavni med njimi je bil »pesnik revolucije« Vladimir Majakovski. Njuna zveza je trajala 15 let, v ljubezenskem trikotniku skupaj z njenim možem Osipom in se končala s samomorom Majakovskega.
Po njegovi smrti je imela Lilija Brik še dva moža in številne ljubimce. Življenje je končala pri 86 letih, ko je vzela prevelik odmerek uspavalnih tablet.
Aleksandra Kollontai ni dala preveč na spodobnost, družbena pričakovanja ali omiko. Prav nasprotno – delala je vse, da bi spremenila ustaljene družbene norme.
Bodoča revolucionarka se je rodila v bogati družini v Sankt Peterburgu, a je šla proti volji svojega očeta, ki je hotel, da se poroči z nekim uglednim generalom. Namesto tega se je leta 1893 poročila z revnim daljnim sorodnikom in hkrati imela afero z njegovim kolegom. Ko jo je zakonska rutina začela dolgočasiti, je zapustila svojega moža, ljubimca in pravkar rojenega sina ter odšla v Švico, da bi delala za revolucijo.
Ko je moč doma prešla v roke boljševikov, se je Kollontai vrnila v Rusijo. Postala je prva ženska ministrica, se zavzemala za enake pravice moških in žensk ter spodbujala prosto ljubezen, saj je verjela, da je zakonska zveza zastarela in preživeta institucija, vloga žensk pa precej širša od tega, kar je bilo takrat splošno sprejeto.
Aleksandra Kollontai je imela številne ljubimce. Vseh se niti spomnila ni, čeprav so nekateri šli tako daleč, da so se zaradi čustev do nje celo ustrelili. Pri 50 letih je začela zvezo z 20 let mlajšim Francozom, zadnje desetletje svojega življenja pa je preživela v Skandinaviji kot veleposlanica. Vse dokler je ni izdalo zdravje (paraliza), je gostila družabne dogodke na ambasadi.
Preberite še:
Krepko zdravje, dobri refleksi in jekleni živci: Kako so Rusinje postale strojevodje (FOTO)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
