Pečenegi in Polovci: Kdo so bili ti ljudje, ki jih Putin primerja z novim koronavirusom?

Vladimir Putin je imel 8. aprila še en govor na temo epidemije COVID-19. Ruski predsednik, predstavniki ruske vlade in voditelji ruskih regij so v spletni seji na daljavo razpravljali o širjenju koronavirusa v Rusiji in ukrepih za njegovo zajezitev.

Na koncu govora je predsednika naenkrat zaneslo v rusko zgodovino, saj je ponudil skrajno poetično primerjavo v zvezi z učinki pandemije koronavirusa med ruskim prebivalstvom. Konkretno je Putin omenil Pečenege in Polovce:

»Dragi prijatelji! Vse mine, tudi to bo minilo. Naša država je šla večkrat skozi resne preizkušnje: Tudi Pečenegi so jo trgali, pa Polovci – Rusija se je z vsem uspela soočiti. Premagali bomo tudi to epidemijo koronavirusa. Skupaj bomo premagali vse.«

Ne samo tujci, celo nekateri Rusi niso takoj razumeli, kdo so ti Pečenegi in Polovci ter kakšno zvezo imajo z aktualno pandemijo koronavirusa.

Viktor Mihajlovič Vasnecov, Po bitki Igorja Svjatoslaviča s Polovci

Tretjakovska galerija

O njih morate vedeti tole:

Pri Pečenegih in Polovcih (znani tudi kot Kumani) gre za dve veliki skupini turkovskih nomadskih plemen, ki sta se naselili in se gibali po stepah ob Črnem morju in vzhodno od njih med 8. in 13. stoletjem. Imeli sta raznovrstne stike z ruskimi knezi in ljudstvom.

Ker ti plemeni nista razvili svoje pisave, za seboj nista pustili veliko informacij. A vendar zgodovinarji na podlagi staroruskih letopisov pravijo, da odnosi med tema nomadskima plemenoma in staro Rusijo niso bili nevzdržno sovražni. »Vojna in mir med ruskimi knezi in Polovci sta se menjala v dokaj rednem zaporedju,« je povedal zgodovinar Fjorod Uspenski v pogovoru za Meduzo.

Strokovnjak pojasnjuje, da sta plemeni, ki jih omenja Putin, res delali nekaj problemov. Pečenegi so na primer leta 1036 oblegali Kijev, prestolnico Kijevske Rusije. To je bil samo eden od mnogih krvavih konfliktov med Rusi in temi nomadi.

A vendar so ruski knezi in nomadski plemeni občasno sklepali zavezništva in dinastične poroke. Po besedah Uspenskega se ruski knezi niso vedno strogo držali zavezništev, ker nomadi niso bili kristjani, kršitev zavezništva s pogani pa se ni štela za greh ali strogo kršenje knežjih moralnih pravil.

Polovci so izginili v 13. stoletju po invaziji Mongolov v vzhodni Evropi. (Podobno so se tudi Pečenegi v 12. in 13. stoletju začeli asimilirati s Kumani, nato pa z mongolsko-tatarskimi plemeni, op. prev.)

Zakaj ne Mongoli ali nacisti?

Nekateri analitiki so se spraševali, zakaj je Putin glede vpliva pandemije koronavirusa in trpljenja med prebivalci Rusije naredil primerjavo ravno s tema plemenoma in ne na primer z invazijo Mongolov ali nacisti, ki so pustili veliko večje posledice.

Miniatura "Smrt kneza Svjatoslava Igorjeviča v bitki proti Pečenegom na obronkih Dnestra

Rudolf Kučerov/Sputnik

Za predsednikovo izbiro ima zgodovinar Fjodor Uspenski svojo teorijo:

»Jaz mislim, da je Putin, ko je govoril o hudih stvareh, ki so bile prizadejane Rusiji v preteklosti, v resnici imel v mislih prav tatarsko-mongolsko invazijo. Vendar je izhajal iz sodobne situacije in predstav o politični korektnosti, preprosto ni hotel užaliti Tatarov ali pa denimo Poljakov, zato si je preprosto izbral tiste [tista ljudstva], ki ne obstajajo več.«

Izposojene besede

V ruskih medijih so prav tako opazili, da si je Putin del govora o Polovcih in Pečenegih izposodil iz govora slavnega ruskega pravnika Fjodorja Plevaka iz časov Ruskega imperija. Plevako naj bi kot zagovornik nekoč dosegel, da je sodišče oprostilo starejšo žensko, obtoženo kraje čajnika, z naslednjim nagovorom:

»Veliko hudega, veliko preizkušenj je morala pretrpeti Rusija za časa svojega več kot tisočletnega obstoja. Trgali so jo Pečenegi, Polovci, Tatari, Poljaki. Dvanajst jezikov se je vrglo nanjo, zavzeli so Moskvo. Vse je [Rusija] pretrpela, vse je premagala, samo krepila se je in rasla ob teh preizkušnjah. Sedaj pa … je starka ukradla star čajnik za 30 kopejk. Seveda Rusija tega ne bo mogla prenesti, zaradi tega bo nepreklicno umrla …«

Pred vstopom v KGB je Vladimir Putin študiral pravo na Leningrajski državni univerzi in diplomiral leta 1975. Mogoče je prav tedaj, med študijem, spoznal tole pravno anekdoto, ki jo je sicer v preteklosti že dvakrat citiral v podobnih kontekstih: leta 2010 v zvezi s požari in leta 2013 med razpravo s finančnim ministrom o podpori ruskim animacijskim studiom.

Preberite tukaj, kako je Litva nekoč zavzemala polovico ruskega ozemlja.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.