Nekega oktobrskega jutra leta 1990 se je na naslovnici časopisa Komsomolska pravda pojavila fotografija ženske. Članek je razkril, da je bila to Katja Majorova. Bila je mlada, privlačna, izgledala je nevarno … pozirala je s pištolo. »Miss KGB-ja,« se je glasil naslov članka.
Kdo je bila Katja Majorova, edina ženska na svetu, ki se lahko pohvali z nenavadnim nazivom »lepotice varnostne službe«?
Čeprav je bila nekaj let pred tem sprejeta politika glasnosti, s katero si je Mihail Gorbačov prizadeval za večjo transparentnost sovjetske vlade, je bil KGB še naprej ena najskrivnostnejših ustanov v Sovjetski zvezi. Vsemogočna ustanova je imela podobo resnega varnostnega aparata, ki so se ga bali vsi in bi ga težko kdorkoli povezal z nekimi lahkimi temami.
Tako so bili sovjetski bralci še toliko bolj presenečeni, ko je časopisni članek predstavil delavko KGB-ja kot mlado, sijočo in privlačno žensko. Za skrivnostno Miss KGB so se hitro ogreli tudi tuji poročevalci.
Novinar Washington Posta David Remnick je bil eden od srečnežev med tujimi poročevalci, ki se je uspel srečati z Miss KGB na kratkem intervjuju s posebnim dovoljenjem z Lubjanke, iz zloglasnega štaba KGB-ja v centru Moskve.
»Na določeni dan sem šel na Lubjanko, kjer mi je tovarišica Majorova pojasnila, da se je zgodilo KGB-jevo lepotno tekmovanje, ki je potekalo 'v zasebnem krogu'. Nosila je pulover iz angora volne. Všeč so ji bili Beatli. Delala je kot tajnica, a je imela izpit iz rokovanja z manjšimi orožji. 'Poskušajo nam dati vsestranske veščine,' je pravila. Še enkrat več sem se prepričal, na nepričakovan način, da je Sovjetska zveza doživljala delirij pred smrtjo. Katji sem se zahvalil in odšel,« se je spominjal Remnick leta zatem.
Kratek intervju za Washington Post ni dal vseh kart na mizo v zvezi zgodbo o Miss KGB, a je dal določen vpogled v njeno osebnost in namene ustanove za to piarovsko potezo.
»Najbrž razmišljajo, da bom novi obraz KGB-ja,« je komentirala Majorova v pogovoru z Remnickom. »Radi bi, da bi ljudje mislili, da tukaj ne delajo pošasti,« je dodala.
Po intervjuju s Miss KGB je Remnick izvedel nekaj več o njeni osebnosti. »Lahkomiselno je igrala lepotno kraljico. Hihitala in nasmihala se je med vsemi svojimi odgovori, ko smo jo prosili, da pozira za fotografijo, pa se je dala ob doprsni kip Dzeržinskega in se pozitivno raznežila. Ni bila poročena in rekla je, da sploh 'ni nujno', da se dobiva samo s fanti iz KGB-ja,« je izpostavljal poročevalec.
Še bolj pomembno je njegovo spoznanje, da je lepotno tekmovanje, ki je za Miss KGB okronalo Katjo Majorovo, bilo »zasebne narave« in število tekmovalk ni bilo razkrito.
Nekateri menijo, da lepotnega tekmovanja sploh ni bilo, da si pa je takratni šef KGB-ja Vladimir Krjučkov želel spremeniti javno podobo KGB-ja, da ne bi več veljal za grozljiv represivni aparat, temveč za državno ustanovo, ki deluje v dobrobit ljudstva.
Miss KGB-ja Jekaterina Majorova, objavljeno 1. 11. 1990, Moskva, ZSSR
Nikolaj Malyšev/TASSNe glede na to, ali je res bilo lepotno tekmovanje ali ne, ta pobuda ni prinesla resnih rezultatov. KGB je kmalu prenehal obstajati kot ustanova, saj ga je kmalu po razpadu Sovjetske zveze zamenjala Zvezna varnostna služba Ruske federacije – FSB.
Kaj se je zgodilo z Miss KGB-ja po razpadu Sovjetske zveze? Še zdaj ne vemo. Preprosto izginila je z javnih radarjev, tako na hitro, kot se je sploh pojavila na naslovnici Komsomolske pravde.
Miss KGB-ja Jekaterina Majorova, objavljeno 1. 11. 1990, Moskva, ZSSR
Nikolaj Malyšev/TASSČe bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
