Terem: Ruska pravljična hiša, ki je bila kot zapor za ženske

Besedo terem pogosto srečamo v ruskih pravljicah, in označuje nekaj, kar spominja na majhen leseni gradič, v katerem so živele družine slavnih plemičev. V pravljicah je opisan kot visoka, razkošna lesena stavba, visoka nekaj nadstropij, okrašena z izrezljanimi vrati in okrašenimi okenskimi okvirji. To so bile prave sanje vsakega pravljičnega lika! Toda ali je bil terem res tako čudovit za njegove dejanske prebivalce?

Kaj je bil terem?

Rodovna posestva pri Teremu dedka Mraza. Veliki Ustjug, Vologdska regija.

Legion Media

Terem predstavlja ločene bivalne prostore, ki so jih zasedale elitne ženske moskovske Rusije in dejansko ni šlo za celotno hišo, temveč le zgornji del dvorca ali gradu. V resničnem življenju so jih krasili lesene rezbarije, balkoni in stolpi, v pravljicah pa so tereme opisovali z neverjetno razkošnimi izrazi - na primer z pozlačenimi strehami (obstaja celo takšen izraz, kot je "terem z zlatimi konicami").

V pravljicah prav tako niso varčevali pri opisu notranjosti terema. V njem so se bohotile dragocene preproge, stene in obokani stropi pa so bili okrašeni z živahnimi freskami, ki prikazujejo zvezde, sonce in luno.

Je bil terem zapor?

V ruščini imata besedi terem in tjurma ("zapor") skupno izpeljanko in pomen - "visoka, dvignjena stanovanjska zgradba" (po Dahlovem slovarju). V srednjem veku je bila med Slovani plemiškega rodu običajna praksa, da imajo ločene bivalne prostore za moške in ženske. Slednje so bile skrbno zaščitene pred zunanjim svetom (in seveda pred drugimi moškimi, seveda). Ti teremi v zgornjem nadstropju, kjer so morale živeti v skoraj popolni osamljenosti, so bili zgrajeni posebej zanje. Zgodbe o devici, ki jo je pogumni princ rešil iz stolpa, niso nastale kar tako.

Življenje žensk iz bojarskih družin je bilo - gledano z današnjimi očmi - precej nezavidljivo. Ženska je lahko zapustila družinski dom v samo dveh okoliščinah: tako, da se je poročila in živela v moževem domu ali pa odšla živeti v samostan. In dekleta, zlasti tista iz carske družine, so se neredko odločila za drugo možnost (iz očitnih razlogov ni bilo dovolj princev, ki bi jim lahko dvorili). Vsekakor pa niso imele nobene svobode gibanja.

Moškim in fantom, starejšim od 12 let, je bil prepovedan vstop v terem. Prag ženskega dela hiše so lahko prestopili samo otroci, deklice, gospodar hiše ali duhovnik. Mlade ženske so se lahko "sprehodile" po svojem balkonu, gledale s stolpov (če so sploh obstajali) ali pa so jih peljali v cerkev - toda le v strogo zastrtih kočijah. Ženske plemenitega rodu so morale stati v cerkvi tako, da nihče ni videl njihovega obraza.

In velik del svojega življenja so preživele v teremu, kjer so vezle in šivale bodisi za samostan bodisi za lastno garderobo.

Seveda daleč vse ženske niso bile zadovoljne s tovrstnim življenjskim slogom in zgodovinarji poznajo primere, ko je bilo dovoljeno "olajšanje pogojev": na primer Natalja Nariškina (1651-1694), žena carja Alekseja Mihajloviča in mati Petra Velikega, se je lahko v cerkev peljala v kočiji z odprtimi okni in zapuščala terem pogosteje, kot je bilo v navadi. V času vladavine Petra Velikega se je osamitev žensk popolnoma končala: uradno je odpravil segregacijo spolov in vzpostavil modo za gradnjo hiš po zahodnem modelu.

Terem v arhitekturi

Palača Terem v Kremlju.

Sputnik

V Rusiji ni veliko primerov starodavnih teremov, ki bi preživeli do danes. Vsi so iz poznejšega obdobja in so zgrajeni z zidavo. Ena izmed njih je palača Terem v Kremlju, ki je bila zgrajena v 1630-ih letih po ukazu Mihaila Fjodoroviča, prvega cara dinastije Romanovih. Medtem ko so bile običajne bojarske hiše omejene na dve ali tri nadstropja, jih je bilo tukaj kar pet. Leseni caričini teremi se niso ohranili, toda fotografije zidanih državnih prostorov dajejo jasno predstavo o razkošni notranjosti celotne palače.

V moskovskem parku Kolomenskoje je moč najti sodobno kopijo lesene palače Alekseja Mihajloviča iz 17. stoletja z vsemi teremi in stolpiči v dejanski velikosti.

Park Kolomenskoje.

Vladimir Sergejev /Sputnik

Konec 19. in v začetku 20. stoletja je val priljubljenosti "ruskega stila" terem ponovno vrnil v arhitekturo.

Jusupovska palača v Moskvi, začetek 19. stoletja.

Aleksej Mazurin/MAMM/MDF

Premožne družine v Rusiji in Evropi so svojim zidanim dvorcem v veliki meri pridale videz terema, tako da so jim dodajale stolpiče, majhne balkone in izrezljane detajle.

Sedaj veste, kaj je bil terem v resnici.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.