Kaj pomeni beseda SOVJET?

V sovjetskih časih je bila ZSSR znana tudi kot "dežela sovjetov". Razlog za to je bil ta, da je v državi vladal sistem sovjetov – predstavniških organov ljudstva. A fraza "dežela sovjetov" ima tudi ironično konotacijo, saj "sovjet" v ruščini obenem pomeni "nasvet" in v ZSSR se je dogajalo, da so ti celo neznanci na ulici radi dajali nasvete, za katere nisi niti prosil – kako se oblačiti, kako se obnašati, kako vzgajati otroke in tako naprej. Pa se poglobimo v besedo "sovjet", da bomo razumeli njen pomen in zgodovino.

Trije pomeni besede "sovjet"

Novgorodsko veče

Klavdij Lebedjev

Sovjet ima vsaj tri različne pomene:
1) ‘Svet’, srečanje ljudi zavoljo razpravljanja o pomembnih zadevah.
2) ‘Nasvet’, uporaben nasvet ali navodilo, ki se ga da ali sprejme.
3) ‘Dogovor’, ali strinjanje (v tem smislu se besede v sodobni ruščini praktično ne uporablja več).

Etimologija

Beseda sovjet (rus. совет) spada med najstarejše besede v ruskem jeziku. Njeni začetki segajo v proto indoevropski koren *wekw-, kar pomeni "govoriti". Beseda sovjet vsebuje predpono "so-", kar pomeni "so-govorjenje".

Kaj je sovjet predstavljal v političnem življenju za časa carske Rusije?

Sestanek Državnega sovjeta, 7. maja 1901

Ilja Repin

V času Ruskega imperija je obstajalo več političnih institucij, imenovanih sovjet. V slovenščino jih navadno prevajamo kot "sveti".

Vrhovni privij sovjet (1726-1730), Imperialni sovjet (1762) in Sovjet Najvišjega sodišča (1768-1801) so bili posvetovalni sveti pod vladajočimi carji.

Stalni sovjet (1801-1810), Vojaški sovjet Ruskega imperija (1812-1918) in Državni sovjet Ruskega imperija (1810-1917) so bila pomožna telesa, ki so carju pomagala izvajati njegovo izvršno oblast. Na začetku 20. stoletja se je Sovjet ministrov Ruskega imperija (1905-1917).

Sovjeti v sovjetskih časih

21. decembra, 1972. Sestanek Centralnega komiteja KPSZ, Vrhovneha sovjeta RSFSR in Vrhovnega sovjeta ZSSR, posvečen 50. obletnici ustanovitve ZSSR v Kremlju

Mihail Kulešov

Prvi sovjeti delavskih poslancev so se v Rusiji pojavili po revoluciji leta 1905. Ti sovjeti so bili vzpostavljeni po tovarnah in drugih proizvodnih obratih. Poslanci teh sovjetov so bili izvoljeni med delavskimi kolektivi v tovarnah. Kot vodstveni organi vstaje so začeli delovati kot revolucionarna moč. Vladimir Lenin je težil k temu, da morajo sovjeti postati osnovne organizacije samoupravnih skupnosti v novi Rusiji.

Takoj po februarski revoluciji leta 1917 je bil vzpostavljen Petrograjski sovjet delavskih in vojaških poslancev. V revolucionarnem obdobju je ta sovjet skušal razširiti svoje pristojnosti na celotno državo v boju za prevlado proti Prehodni vladi. Kmalu so sovjeti začeli vznikati po vsej Rusiji.

Na koncu, kakor vemo, je moč sovjetov tudi prevladala. Lenin jih je dojemal kot novo obliko politične organizacije, zato je aprila 1917 skoval geslo: "Vso oblast sovjetom!"

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.