Zakaj Mongoli niso spreobrnili Rusije v islam?

Mongolska (ali mongolsko-tatarska, kot ji pravijo v rusko govorečih deželah, op. ur.) invazija ruskih dežel v letih 1237-1241 je bila za branitelje popolna katastrofa. Slabo organizirane vojske ruskih knezov niso imele nobenih možnosti proti prekaljeni mongolski armadi, ki je v njihove dežele vdrla iz drugega konca znanega sveta.

Sergej Bodrov st./STV, 2007

Napadalci so sežigali ruske cerkve in samostane, mesta in vasi. "Mnoge svete cerkve so bile zažgane in oplenjene, prav tako samostani in [njihove] vasi. Menihi, nune in duhovniki so bili zajeti, zaklani s sabljami, nekateri ustreljeni s puščicami in živi sežgani," piše Ruska kronika. Za Mongole je bila to običajna praksa v totalni vojni. V tistih časih je bila Zlata horda namreč večinoma poganska, znotraj mongolsko-tatarskega ozemlja pa so se prakticirale različne religije. Mongoli v ruskih deželah zato niso začenjali verske vojne.

Baskak, mongolski uradnik, zadolžen za pobiranje davkov

Sergej Ivanov

Kmalu so napadalci opazili, da bi bilo ruskim verskim ustanovam bolje prizanesti, saj je rusko prebivalstvo imelo veliko spoštovanje do svojega pravoslavja. Leta 1239, dve leti po invaziji, so blizu Černigova "prizanesli škofu, ga privedli v bližnji kraj Gluhov in ga izpustili." Po koncu invazije so Mongoli začeli z Rusko pravoslavno cerkvijo komunicirati na političnem nivoju.

Sredstvo za končanje vojne

Leta 1259, ko so Mongoli kneževinama Novgorod in Pskov naložili plačevanje dajatev, so izvzeli pravoslavno duhovščino in samostane. Dve leti kasneje, 1261, so ruske cerkvene oblasti poslale v Zlato hordo stalnega odposlanca.

Cerkev Petra in Pavla v Smolensku, zgrajena leta 1146

Legion Media

Leta 1267 je kijevski metropolit Kirill II. odpotoval v Zlato hordo, da bi prejel žarlig, dokument, ki je potrjeval njegovo avtoriteto kot metropolita Ruske cerkve. Prejel ga je od Mengu-Timurja, s katerim sta si stalno dopisovala in gojila tesno politično sodelovanje. Pod mongolsko nadvlado so bili ruski knezi in metropoliti obvezani, da pridobijo žarling kot potrdilo svoje lokalne oblasti.

A metropolit je imel celo več pravic od kateregakoli kneza. Lahko je, na primer, brez soglasja mongolske administracije navezal stike s Konstantinoplom. Proti koncu 13. stoletja so Mongoli Ruski pravoslavni cerkvi vrnili vse njeno ozemlje in vasi. Cerkev je tako postala skoraj avtonomna sila in administrativna struktura v ruskih deželah.

Ali je Uzbeg Kan skušal spreobrniti Rusijo?

Tuda Mengu je bil kan Zlate horde med 1280 in 1287 in prvi, ki se je spreobrnil v islam. Naslednja dva vladarja sta še naprej prakticirala določene tradicionalne riutale, Öz Beg (Uzbeg) Kan, ki je svojo vladavino nastopil leta 1313, pa se je leta 1320 znova spreobrnil v Islam.

Uzbeg kan

Na ozemlju Zlate horde je Uzbeg Kan kljub nasprotovanju mongolskih elit skušal islam napraviti za uradno religijo. A očitno ni imel nobenih namenov, da bi vanj spreobračal Ruse. Svojo sestro Končako je celo poročil s knezom Jurijem Danilovičem iz Moskve. Končaka je nato postala žrtev političnega umora in med Jurijem in Mihailom (še enim knezom) je izbruhnila vojna. Na koncu sta bila po Uzbegovem ukazu ubita oba kneza. Med vsemi temi pretresi pa Ruska pravoslavna cerkev ni utrpela nobenih izgub.

Mihail Jaroslavič Tverski pri kanu Uzbegu

Vasilij Vereščagin

Leta 1313 je kijevski metropolit Peter odpotoval v Zlato hordo, kjer so ga toplo in spoštljivo sprejeli ter mu podelili žarlig, ki je potrjeval privilegije Pravoslavne cerkve, kar je pomenilo, da so cerkvene oblasti izvzete od plačevanja dajatev. Očitno je bilo, da je vernim Rusom, vključno s knezovsko elito, varnost in dobrobit njihove cerkve pomenila zelo veliko in Uzbeg kan je to očitno tudi zelo dobro razumel.

Ironija pa je hotela, da so bili prav nauki Ruske pravoslavne cerkve tisti, ki so navdahnili upor proti mongolski nadvladi. Leta 1327 je bil v Tveru zaradi "preganjanja kristjanov" napaden visok mongolski uradnik in Uzbegov bratranec Čolkan s svojo stražo. V mestu so med vstajo pobili še mnoge druge Mongole – trgovce, prekupčevalce in konjenike. Začele so se širiti govorice, da naj bi Čolkan prišel, da prebivalce Tvera prekrsti v islam, kar je ljudi še bolj razjezilo.

Tverski upor iz leta 1328, kakor je upodobljen v Ruski kroniki iz 16. stoletja.

javno lastništvo

Čolkana so na koncu zaprli v palačo in ga živega zažgali. Mongolske oblasti so tverski upor sicer brutalno zatrle s pomočjo kneza Ivana Kalite iz Moskve, a ti protiislamistični, ksenofobni nemiri v Tveru so Uzbeg kana za vselej odvrnili od misli, da bi kadarkoli skušal Ruse spreobrniti v islam (če je to zares nameraval).

Preberite še: Če ne bi bilo Mongolov, ne bi bilo Rusije

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.