Spanec, ki je trajal 22 let: Kako je Ivan Kačalkin zaspal v obdobju carja in se zbudil med Sovjeti

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Preprosti kmet Ivan Kačalkin je imel srečo. Padel je v najdaljši letargični spanec v zgodovini in ga niso zdravili s priljubljenimi ljudskimi zdravili predrevolucionarne Rusije - s pomočjo zarot, molitev, svete vode, kopeli ali s sežiganjem konoplje na prsih. Njegovo spanje so nadzorovali zdravniki.

Minili sta dve revoluciji, on pa je še vedno spal

Speči pastir. 1823-1826, Aleksej Venecijanov

Državni Ruski muzej/Javna domena

Kačalkin je bil star 38 let, ko je zaspal in zaspal tako globoko, da so bili vsi poskusi, da bi ga zbudili, neuspešni. Pisalo se je leto 1896. Sprva je dajal nekaj znakov življenja: lahko je odprl oči ali premikal roke. To ga je rešilo nevarnosti, da bi ga živega pokopali - letargične zaspance so pogosto zamenjali za mrtve in jih pokopali. Redek medicinski pojav je zanimal zdravnike: bolnika so prepeljali v psihiatrično bolnišnico v prestolnici, v njegovo bližino so postavili dežurno službo in uspavanca hranili po želodčni cevki.

Vendar je po dveh letih prenehala vsakršna telesna aktivnost bolnika. Njegova letargija je dobila najhujšo obliko: sploh se ni več premikal, njegova koža je postala bleda in hladna, zenice so se nehale odzivati na svetlobo, dihanje je postalo komaj opazno, srce pa je naredilo le dva ali tri komaj zaznavne udarce na minuto. V takšnem stanju je ostal še 20 let.

"Pravo živo truplo"

Trden spanec, 1912, Lukian Popov

Orenburški muzej lepih umetnosti/Javna domena

Kačalkin je bil edinstven bolnik, a je postal prava senzacija, ko se je leta 1918 nenadoma prebudil. Znanstveniki iz Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske in Avstro-Ogrske so si prišli ogledat ta "čudež". V Rusiji je bil pod osebnim nadzorom Nobelovega nagrajenca Ivana Pavlova. V svojih zapiskih je o Kačalkinu zapisal naslednje:

"...Trenutno vstaja iz postelje. Veliko in precej razumno govori. O svojem preteklem stanju pravi, da je vse razumel, kaj se je dogajalo okoli njega, vendar je čutil strašno, nepremagljivo težo v mišicah, zaradi česar je težko dihal. To je bil tudi vzrok, da se ni premikal, ni jedel in ni govoril.

Ivan Pavlov

Akademija znanosti ZSSR/Javna domena

Vendar kmet po prebujenju ni dolgo živel, saj je še istega leta 1918 umrl zaradi srčnega napada. Zaradi toliko leta negibnega ležanja so njegovi organi atrofirali in se ob ponovni obuditvi niso mogli več spoprijeti z večjo obremenitvijo. Nikoli več ni zaživel polno življenje: komaj je lahko vstal brez pomoči, hodil je počasi s pomočjo bergel in še naprej je jedel le tekočo hrano.

Kaj je povzročilo spanec?

Ivan Pavlov

Javna domena

Znanstveniki so podrobno preučili Kačalkinov primer. Akademik Pavlov je imel s svojo teorijo spanja svojo različico. Menil je, da je vsa dejavnost človeškega živčnega sistema sestavljena iz izmenjave dveh procesov - inhibicije in ekscitacije. Vendar obstajajo tudi izjeme. Včasih je lahko stres, ki ga človek doživlja, tako močan, da možgani sprožijo zaščitni odziv pred živčno izčrpanostjo: upočasnijo vse življenjske procese in človeka spravijo v globok spanec. Psihiatri ta primer obravnavajo kot katatonični stupor, ki pa se nanaša na sindrom vrste duševnih motenj.

Nabrežje Katarininega kanala 1. marca 1881 (Umor Aleksandra II.)

Javna domena

Po mnenju Pavlova je Kačalkin padel v letargijo zaradi hudega čustvenega šoka. Kmet je bil zagrizen monarhist, ki je hudo trpel zaradi umora carja Aleksandra II., pretresljivih političnih razmer v državi in nato še zaradi smrti Aleksandra III. Vse to ga je pahnilo v posteljo, iz katere ni hotel več vstati in v kateri je nato zaspal za 22 let. Leta 1918, ko je slišal, da se je zdravstveno osebje pogovarjalo o usmrtitvi Romanovih, pa se je prebudil - še močnejši šok je izzval njegovo prebujenje.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.