Kaj bi Hitler v primeru svoje zmage storil s prebivalstvom Sovjetske zveze?

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

22. junija 1941 so nemške enote prečkale zahodno mejo Sovjetske zveze, uspešno prodrle skozi obrambo Rdeče armade in se usmerile proti Leningradu, Moskvi in Kijevu. V razmeroma kratkem času so bila zasedena obsežna ozemlja Ukrajine, Belorusije in Baltika.

Znano je, da je imelo nemško vojaško poveljstvo leta 1941 načrt za zavzetje sovjetske prestolnice, ki pa se je končal neuspešno. Že naslednje leto je Wehrmacht nameraval doseči Volgo, zavzeti Stalingrad in Kavkaz z bogatimi nahajališči nafte.

Kakšen pa je bil končni cilj Hitlerjevega "pohoda proti boljševizmu"? Na katerih mejah naj bi se nemška vojska ustavila? In kakšna usoda je čakala Sovjetsko zvezo v primeru poraza?

Osvojitev

Nemške patrulje v Stalingradu

Mondadori/Getty Images

Nacisti so se dobro zavedali, da jim ne bo uspelo zavzeti celotnega sovjetskega ozemlja do obale Pacifika. "Zaradi same velikosti ruskega ozemlja je povsem nemogoče, da bi ga popolnoma osvojili," je opozoril načelnik vrhovnega poveljstva Wehrmachta, general feldmaršal Wilhelm Keitel.

Po porazu Rdeče armade, ki naj bi trajal od 6 do 10 tednov, naj bi nemške enote vstopile na črto Volga-Arhangelsk. Tu naj bi v skladu z načrtom Barbarossa ustvarili pregrado proti azijski Rusiji. "Zadnje industrijsko območje, ki je ostalo Rusom na Uralu, bi lahko letalstvo ohromilo," je pisalo v dokumentu. 

Zaradi precejšnjih vojaških uspehov Wehrmachta se je ta operativno-strateška meja bistveno premaknila proti vzhodu vse do samega Urala. "Varnost rajha bo zagotovljena šele takrat, ko zahodno od Urala ne bo ostala nobena tuja vojaška enota; varovanje tega prostora ... prevzame Nemčija," je dejal Hitler 16. julija 1941. 

Keystone-France/Gamma-Keystone /Getty Images

Predvidevalo se je, da bo poražena ZSSR, ki ji bo odvzeta kavkaška nafta (nahajališča nafte v Sibiriji še niso bila odkrita), preprosto izginila s političnega zemljevida Evrope kot enotna država, njeni ostanki pa nikakor ne bodo mogli ogroziti Nemčije. Rusi bi tako izgubili celoten Daljni vzhod in del Sibirije do Bajkalskega jezera, ki naj bi ga v skladu s strateškim načrtom "Kantokuen" zavzela Japonska.

Tudi z evropskimi zavezniki Hitler ni nameraval ravnati slabo. Fincem je načrtoval podeliti vzhodno Karelijo in ozemlje Leningrada, ki naj bi ga zravnali z zemljo, Romunom pa Besarabijo in del Ukrajine.

"Hitler in Ruoff preučujeta zemljevid"

Keystone-France\Gamma-Rapho/Getty Images

Nacistično vodstvo ni imelo jasne zamisli o upravno-teritorialni ureditvi zasedenih ozemelj. Nekatere regije naj bi bile v prihodnosti neposredno vključene v Tretji rajh, druge pa naj bi imele status polodvisnih ozemelj, "vojaških kolonij" itd.

Medtem so bili na priključenih ozemljih ustanovljeni reichskomisariati, upravne enote, odgovorne za njihovo popolno izropanje. Reichsmaršal Hermann Göring, odgovoren za gospodarsko izkoriščanje sovjetskih ozemelj, je tako izjavil: "Na vzhodu nameravam ropati, in to učinkovito. Vse, kar bi lahko bilo koristno za Nemce na vzhodu, je treba s svetlobno hitrostjo pridobiti in dostaviti v Nemčijo."

Kolonizacija

Velika domovinska vojna 1941-1945. Operacija Ržev. Ženska joka na ruševinah rodne vasi, ki so jo požgali nacisti.

Oleg Knorring/Sputnik

Bitke se še niso končale in Rdeča armada še ni bila poražena, vendar se je Tretji rajh že ukvarjal z načrtovanjem, kako bo pridobljeni "življenjski prostor" uporabil za ponovno naselitev Nemcev. Projekte za germanizacijo sovjetskih ozemelj so med drugim predlagali tudi Reichov varnostni štab, Ministrstvo za vzhodna ozemlja, Nemška delavska fronta in Vrhovno poveljstvo Wehrmachta.

Rezultat skupnega dela več institucij je bil tako imenovani Generalni načrt Ost, ki se je ohranil le deloma. V njem je bilo določeno, da na evropskem ozemlju nekdanje Sovjetske zveze v 30 letih po koncu vojne pod nemškim nadzorom ne sme ostati več kot 14 milijonov domačinov. Preostalih 40 do 50 milijonov naj bi se preselilo v zahodno Sibirijo. Baltski narodi (predvsem Estonci in Latvijci), ki so bili "vzgojeni v evropskem duhu", naj bi bili podvrženi germanizaciji.

Leningrajčani zapuščajo svoje hiše, ki so jih uničile nacistične bombe.

Boris Kudojarov/Sputnik

Ne da bi čakali na začetek "preseljevanja", so se nacisti že prve dni vojne lotili fizičnega iztrebljanja "rasno nezaželenega" prebivalstva. Izvajali so množične usmrtitve oseb judovskega in romskega porekla ter političnega osebja Rdeče armade. Na zasedenih ozemljih, v taboriščih za vojne ujetnike in v obleganem Leningradu je zaradi namerno organiziranega stradanja umrlo do sedem milijonov ljudi.

Član pravne službe na Hitlerjevem sedežu Henry Picker je zapisal, kaj si je njegov šef mislil o germanizaciji nekdanjih sovjetskih ozemelj: "Cilj njegove vzhodne politike je dolgoročno razviti ta prostor za naselitev stotih milijonov pripadnikov nemške rase. Z neomajno vztrajnostjo si je treba prizadevati, da bi tja enega za drugim poslali milijon Nemcev. Najpozneje v desetih letih želi prejeti sporočilo, da v vzhodnih deželah, ki bodo priključene Nemčiji ali jih bodo zasedle naše enote, živi vsaj dvajset milijonov Nemcev."

Nemški vojaki, ki so se leta 1941 v okviru operacije Barbarossa borili v Sovjetski zvezi

Getty Images

"Pri naseljevanju ruskega prostora moramo 'cesarskim kmetom' zagotoviti nenavadno razkošna bivališča," je septembra 1941 zatrdil Führer. - Nemške ustanove morajo biti nastanjene v razkošnih stavbah - gubernatorskih palačah. Okrog njih naj bi se gojile vse potrebe nemškega življenja. Okoli mesta, v radiju 30-40 kilometrov, se bodo razprostirale nemške vasi osupljive lepote, povezane z najboljšimi cestami. Nastal bo drugačen svet, kjer bodo Rusi lahko živeli, kakor bodo želeli. Vendar pod enim pogojem: mi bomo gospodarji." 

Velika domovinska vojna 1941-1945. Otroci zaporniki nacističnega koncentracijskega taborišča Majdanek preden jih osvobodijo enote Rdeče armade. Fašistične pošasti so otrokom jemale kri za ranjene nemške oficirje, dojenčke pa ubijale, samo zato, ker so jokali od lakote

Sputnik

Ruski otroci naj bi se izobraževali v ljudski šoli, vendar le v štirih razredih. V očeh nacističnih ideologov so morali znati napisati svoje ime, šteti do petsto in se naučiti na pamet, da "Gospod Bog zahteva poslušnost Nemcev ter da morajo biti pošteni, marljivi in pridni".

Prebivalstvo, ki naj bi ga zreducirali na primitivno raven in ki naj bi se (zaradi pomanjkanja dobre zdravstvene oskrbe) propadalo, naj bi bilo vodeno po načelu "deli in vladaj". "Rusu iz generalnega komisariata občine Gorki je treba "vcepiti" prepričanje, da je nekako drugačen od Rusa iz generalnega komisariata občine Tula," je trdil Erhard Wetzel z ministrstva za okupirana vzhodna ozemlja.

Ženske, ki spremljajo ujete fašiste. Poraz Nemcev pri Moskvi

Viktor Temin/MAMM/MDF/russiainphoto.ru/Getty Images

Projekti kolonizacije sovjetskega ozemlja so se nadaljevali vso vojno, tudi potem, ko je nacistom dokončno zmanjkalo vojaške sreče. Aprila 1945 je sovjetsko topništvo že obstreljevalo Berlin, Hitler pa je za mizo še naprej tuhtal o "življenjskem prostoru" na vzhodu za nemški narod.

Kako je Rdeča armada leta 1945 uničila Nemčijo in Japonsko? Preberite si to fotozgodbo!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.