Ruska lesena hiša ali izba ima dolgo zgodovino. V predmestjih in na podeželju jih gradijo še dan danes.
Osnovna konstrukcija izbe je kvadratni okvir iz lesenih hlodov, ki so postavljeni drug na drugega zgolj s pomočjo sekire in brez uporabe žebljev. Obvezen del izbe je peč, ki služi za ogrevanje, kuhanje in topel kraj za spanje v mrzlih zimskih mesecih. V peči živi tudi hišni duh ali domovoj. Severnoruski tip izbe je večji od srednjeruskega, saj pod eno streho združuje več prostorov, da je ljudem pozimi treba čim manjkrat zapuščati hišo.
Iglu je tradicionalno eskimsko oz. Inuitsko domovanje. V Rusiji živi največje število inuitske skupnosti, ki šteje več kot 170.000 ljudi, nahajajo pa se v glavnem v Čukotski regiji na skrajnem severovzhodu države.
Premer igluja je približno 4 metre, v višino meri do 2 metra, grajen pa je iz ledenih blokov. Sneg služi kot izolator, ki zadržuje zrak. Vhod je postavljen nižje od površine tal, zato da se lahko izloča ogljikov dioksid, medtem ko se topel zrak zadržuje v notranjosti. Igluji so precej udobni. Na Ruskem daljnem vzhodu obstaja celo iglu hotel.
Čum je prehodno domovanje nomadskih ljudstev na Uralu (Nenetov, Hantov, Mansov, Komov idr.), ki se selijo skupaj s svojimi jelenjimi čredami. Čum je v bistvu ruska različica tipija, ki meri 4-5 m v premeru.
Čumi so zgrajeni iz jelenjih kož, ki so ovite in zvezane na vrhu okoli lesenih palic. Na sredini je ognjišče, dim pa izstopa iz odprtine na vrhu. Tudi tla v čumu so prekrita z jelenjo kožo. Po prepričanju uralskih ljudstev mora pri postavljanju čuma sodelovati vsa družina, pomagajo tudi majhni otroci.
Jarange so tradicionalna prenosna domovanja sibirskih ljudstev, kot so Čukči, Jupiki, Korjaki in Jukagiri. So večje od čumov, saj merijo do 5 m v višino in 8 m v premeru.
Jarange so narejene iz lesenih stebrov, ki so postavljeni v krogu. Za stene in strop posamezne jarange služi tudi do 50 jelenjih in mroževih kož. Med mrzlimi zimami gradijo dodatno izolirane joronge, ki jih obdajo z dodatnimi kožami in posušeno travo.
Tudi jurte so prenosna domovanja, zelo podobna čumom in jarangam, vendar so mnogo večje in bolj kompleksno grajene. Večinoma jih najdemo v Sibiriji in na Bajkalu.
Jurta je navadno postavljena nizko za čim manjši zračni upor proti močnim stepskim vetrovom. Stene sestavljajo zložljivi okvirji, ki so prekriti s kožami in podprti z lesenimi stebri. Na vrhu je odprtina skozi katero uhaja dim. V toplejših mesecih stene nekoliko privzdignejo, da v jurto spustijo svež zrak. Znotraj je jurta razdeljena na dva dela – eden je za moža drugi pa za ženo.
Ail je lesena hiša, ki je značilna izključno za altajsko regijo in se nekoliko razlikuje od ruske izbe. Prav tako je zgrajena iz lesenih hlodov, vendar ima šest do osem sten in je prekrita z lubjem. Podobno kot jurta je razdeljena na dve polovici. Glavna razlika med ailom in izbo je osrednje ognjišče, ki se pri ailu nahaja na sredini, dim pa uhaja skozi odprtino na strehi. Tla aila so navadno samo gola prst.
Saklje gradijo na Severnem Kavkazu. Od drugih domovanj se razlikujejo po tem, da so grajene na kamnitih tleh brez temeljev. Stene so iz gline, tla pa so v bolje opremljenih sakljah prekrita z lesenimi deskami. Ognjišče je na sredini, streha je ploščata, celotna koča pa je grajena nizko, da ščiti pred gorskimi vetrovi.
Preberite še: Tajna pravila izbe, tradicionalne ruske hiše
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
