Nadalje povzetek retrospektive generalpolkovnika Lapina.
V Siriji smo se soočili z dobro motiviranim nasprotnikom. Teroristične formacije so bile odlično vodene in oborožene z velikimi rezervami streliva in materialnih sredstev, ki so jih zaplenili iz skladišč in vojašnic sirske vojske. Poudariti je treba, da je dobršen del bojne opreme v Sirijo prišel tudi iz tujine, še posebej iz vzhodnega dela Evrope.
Tekom izgradnje strateškega načrta za uničenje Islamske države smo se soočili s skrajno težavno nalogo, ki je zahtevala pazljivo načrtovanje in vseobsegajoče priprave. Le-te so zajemale vzpostavitev močne zračne skupine z lovci, bombniki in transportnimi letali, ki smo jih namestili v zračni bazi Hmejmim pa tudi pomorskega odreda bojnih ladij, ki so imele nalogo zagotavljati varnost našim logističnim potem v vzhodnem Sredozemlju. Vse to je moralo potekati v tišini brez odvečnega »šuma«.
Leta 2015 je bila na območju angažirana mednarodna vojaška koalicija pod vodstvom ZDA, ki se je omejila na zračne napade na cilje Islamske države (IS), ki je tako rekoč preko noči zavzela velik del Sirije in Iraka. Operacija ameriških zračnih sil in njenih zaveznic je bila v večji meri neučinkovita in je na terenu povzročila nasprotni učinek, ki se je kazal v porastu teroristične aktivnosti. IS se je začela neustavljivo širiti na zahod v smeri Deir-ez-Zora, Rake, Alepa, Hame, Palmire, Karatina in Damaska. Sirska vojska se je soočila z ogromnim pritiskom z več strani in začela izgubljati pomembne kraje in vojaške baze. Povečale so se tudi izgube, vojaške vrste pa je zajela splošna apatija.
Sredi istega leta je situacija postala alarmantna, saj je vojska nadzorovala samo še okoli 10 % državnega ozemlja. Ocena ruskega generalštaba je bila skrajno pesimistična. Vladalo je prepričanje, da sirsko vojsko od kapitulacije ločita le še kakšna dva meseca. V tem času bi v roke džihadistov padli Damask, Alepo in Latakija, rusko osebje pa bi spričo nemogočih razmer moralo zapustiti pomorsko bazo v Tartusu.
Kot rečeno je bila prva etapa ruske intervencije v Siriji organizirana okoli močnih zračnih napadov proti silam islamistov na najbolj kritičnih koridorjih. Ruski piloti so v mesecu dni izvršili 1.500 bojnih poletov, tekom katerih so uničili 2.000 sovražnikovih objektov, okoli 250 poveljniških točk in 51 centrov za urjenje. Rezultat zračnih napadov je bil razpad organizacije in poveljniških struktur islamistov na terenu ter popolno uničenje gospodarskega potenciala samooklicane Islamske države, ki je temeljil na sirskih naftnih zalogah.
Začetek naše operacije v Siriji je bil ključen za vrnitev bojnega elana v vrste sirske vojske. Sirski vojaki in častniki kot tudi prostovoljci so ponovno začeli verjeti v končno zmago. Čeprav je psihološki moment sicer pomemben, pa sam po sebi še ne more prinesti uspeha. Zato smo začeli postopoma odpravljati posamezne pomanjkljivosti v takratnem delovanju sirske vojske, še posebej kar se tiče (ne)usklajenosti delovanja različnih delov vojske tekom kompleksnejših operacij. V zraku so se tako pojavila tudi naša letala, s katerimi so se povezale domače kopenske enote. Da bi izboljšali delovanje kopenski sil, so v Sirijo priletele skupine naših vojaških svetovalcev, ki so se pridružili poveljniški verigi najbolj kakovostnih sirskih enot in opazno dvignili stopnjo taktične sposobnosti sirske kopenske vojske. Pomembno vlogo so opravili tudi ruski komandosi, ki so prevzeli veliko breme kopenskih operacij.
Poseben del je predstavljala operacija osvobajanja večmilijonskega mesta Alepo, ki je hkrati sirsko kulturno središče. Mesto se je znašlo v izredno težkem položaju, saj so ga islamisti uspeli izolirati in obkoliti. Šele z začetkom ruske zračne kampanje se je sirska vojska uspela ponovno organizirano zoperstaviti napadalcem. Glavni cilj teh operacij je bila osvoboditev civilnega prebivalstva, ki je trpelo pod konstantnimi artilerijskimi napadi. Mesto je zajela humanitarna katastrofa, primanjkovalo je vsega od zdravil pa do hrane in pitne vode. Alepo so nekateri neuradno proglasili za »sirski Stalingrad«. Po ponovnem zavzetju letališča in strtju napadov islamistov iz smeri Hame in Idliba so se ponovno vzpostavili pogoji za osvoboditev mesta.
Maksimalno zmanjšanje civilnih žrtev in izogibanje uničevanju mestne infrastrukture je bilo ključnega pomena v operaciji, ki je sledila. Rusija je skupaj z Iranom izvedla eno od največjih humanitarnih operacij v zadnjem času. Iz vzhodnega Alepa je bilo evakuiranih 130.000 ljudi, mesto pa je bilo v veliki meri ohranjeno. Podoben pristop kot v Alepu se je kasneje izvedel pri osvobajanju Vzhodne Gute pri Damasku, kjer so uspešno evakuirali 170.000 ljudi.
Nasprotnik je deloval hitro in nepričakovano. Tekom operacije za osvoboditev Alepa so mobilne enote Islamske države izkoristile zasedenost najboljših enot sirske vojske in izvedle nenaden napad na Palmiro, ki so jo branile večinoma lokalne policijske enote. Po uvodnih bojih je obramba mesta popolnoma razpadla, Palmira pa se je znašla v rokah islamistov. Takoj po uspešnem napadu je skupina napadalcev zasedla še naselji Bajrat in Deva ter nahajališča nafte pri Hajanu. S tem se je v dometu sovražnika znašla sirska zračna baza T4. Na pomoč so kmalu priskočile enote sirske vojske z juga in zahoda ter ruske zračne sile. S skupnimi močmi je bilo napredovanje islamistov sčasoma ustavljeno.
Sirska vojska je po teh dogodkih pohitela z osvobajanjem Alepa in operacijo izpeljala do konca. Proti Palmiri so bile poslane nove enote za utrditev fronte. V naslednjih dneh je sirska vojska skupaj s svojimi zavezniki pričela z obsežno operacijo, katere cilj je bila osvoboditev osrednjega dela države. V začetku marca 2017 je sirska vojska ob pomoči ruskih zračnih sil vkorakala v Palmiro in dokončno osvobodila mesto.
V naslednjih dveh mesecih je vojska nadaljevala s svojo ofenzivo na vzhod, kjer je uspela zavzeti pomembne energetske vire. Teroristične sile Islamske države so bile v veliki meri razbite in niso več imele dovolj moči za organizirano obrambo.
Sirci so medtem začeli v praksi uvajati nove taktične pristope, ki so jim jih predali ruski inštruktorji in začeli osvajati novo orožje in opremo, ki je prišla iz Rusije. Po okrepitvi z novim osebjem in zalogami streliva je sirska vojska začela novo ofenzivo, katere končni cilj je bilo razbitje obroča okoli mesta Deir-ez-Zor, ki je bilo obkoljeno praktično od samega začetka vojne.
Sirsko vojaško oporišče v omenjenem mestu se je že tretje leto nahajalo pod popolno blokado. Edina pomoč tamkajšnjim braniteljem in civilnemu prebivalstvu je prihajala iz zraka. Velika transportna letala Il-76 so s padali odmetavala humanitarno pomoč v obliki hrane in higienskih pripomočkov. Zaradi izgube Mosula in Rake so islamisti Deir-ez-Zor razglasili za novo politično in ekonomsko središče, zato je bila njegova osvoboditev še toliko bolj pomembna. Za operacijo je bila vzpostavljena posebna ofenzivna enota sirske vojske, ki je dobila na razpolago tanke T-90S, brezpilotna letala in napredne komunikacijske naprave. Ocenjeno je bilo, da se v širši regiji okoli mesta nahaja okoli 4.000 islamističnih borcev, opremljenih z oklepno tehniko, artilerijskim orožjem in vodenimi protitankovskimi sistemi.
Večja skupina sirskih sil je izvršila močan napad v smeri nekaterih okoliških naselij, s čimer je presenetila islamiste, ki so pričakovali napad iz popolnoma druge smeri. Napad je bil tako učinkovit, da je vojska prodrla 40 km v globino sovražnikovega ozemlja in prebila obroč na severozahodni strani mesta. Enote islamistov so bile potisnjene v majhne žepe in nato likvidirane, s čimer se je obleganje mesta končalo, ljudje pa so se začeli vračati k bolj normalnemu vsakdanu. Osvoboditev Deir-ez-Zora je pomenila strateški poraz Islamske države, ki je v procesu branjenja svojih položajev izgubila okoli 3.000 borcev.
Takoj po razbitju blokade je vojska nadaljevala svoj pohod in potisnila preostale skupine borcev Islamske države vse do meje z Irakom.
Sodobni bojni sistemi ruske vojske in visoke kompetence vojaških svetovalcev so nedvomno odigrale ključno vlogo pri razbijanju formacij Islamske države na ozemlju Sirije.
Pri aktivni pomoči ruskih enot je sirska vojska osvobodila 113.000 kvadratnih kilometrov ozemlja z več kot 1.000 naselji. Likvidiranih je bilo okoli 65.000 pripadnikov terorističnih skupin in uničenih več kot 8.000 enot različne bojne tehnike. Razminirali so 65.000 hektarjev ozemlja, 1.500 km poti in okoli 17.200 objektov. Dostavljeno je bilo 2.500 ton humanitarne pomoči, skozi varnostne koridorje pa se je prebilo 263 konvojev Združenih narodov. Rusko letalstvo je praktično do temeljev uničilo infrastrukturo terorističnih organizacij v Siriji.
Po zlomu Islamske države je mnogo njenih borcev odpotovalo v države srednje Azije, kjer v zadnjem času beležijo porast ekstremističnih elementov. Na ozemlju Afganistana naj bi bilo skoncentriranih okoli 10.000 pripadnikov, drugje pa borci zapolnjujejo vrste že obstoječih lokalnih ekstremističnih skupin, kot so Islamsko gibanje vzhodnega Tadžikistana, Hizb ut-Tahrir, Unija islamskega džihada idr.
Rusija je zato začela krepiti enote Osrednjega vojaškega okrožja, ki so zadolžene za del Rusije, ki meji na Kazahstan. Samo v lanskem letu je prispelo na stotine kosov nove tehnike od oklepnih vozil do lovcev.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
