Akademgorodok (dobesedno Akademsko mestece) v Sibiriji je bil ustanovljen leta 1957 na vrhuncu evforije politične odjuge, ki je sledila Stalinovemu obdobju. Mesto so zgradili po naročilu novega generalnega sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze Nikite Hruščova. Takrat je v državi vladalo čvrsto zaupanje v neomejene zmožnosti znanosti in posebno poslanstvo, ki naj bi ga imeli znanstveniki in raziskovalci. Naselje je zraslo 30 kilometrov proč od Novosibirska, mesta, ki je bilo primernejše za vzrejo severnih medvedov kot pa za ukvarjanje z znanostjo. Tukaj zima traja skoraj pol leta – od oktobra do aprila, živo srebro pa pogosto pade na -40 stopinj Celzija. O tem, kako in od česa danes živijo tamkajšnji znanstveniki, piše naša dopisnica Marina Moskalenko, ki se je rodila in odraščala v Akademgorodoku.
Poleg tehnološkega parka v Akademgorodoku stoji znak z napisom "Beg možganov prepovedan", v spomin na ruske znanstvenike, ki so po razpadu Sovjetske zveze v 90. letih množično migrirali v tujino.
Zdaj je situacija drugačna. "Mnogi moji kolegi so delali v tujini, vendar so se na koncu vrnili. Udeležujemo se mednarodnih projektov, sodelujemo z laboratorijem za visoko-energetsko fiziko Cukuba na Japonskem in z Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN). Cukuba je sicer japonski ekvivalent novosibirskega Akademgorodoka," razlaga Pavel Krokovni z Inštituta za jedrsko fiziko.
Po mnenju ruskega fizika je sibirska zima raj za ljubitelje smučanja: "Smučarski center je oddaljen vsega pet minut od mojega delovnega mesta. Ko imam čas med pavzo za kosilo, grem na en tek na smučeh," dodaja. Poleti znanstveniki pavze izkoristijo za ukvarjanje z rastlinami, ki jih gojijo na svojih vrtovih.
Prospekt akademika Lavrentjeva, 1988.
Injakin/RIA NovostiTekom 60. let so mnogi znanstveniki prihajali v Sibirijo kot nekakšni prostovoljni izgnanci in se naselili v Akademgorodoku – daleč od prestolnice "države sovjetov", v gozdno divjino. To okolje jim je ponujalo intelektualno svobodo, ki je bila v drugih delih države nepredstavljiva.
Moskovski in leningrajski znanstveniki so svoje prve laboratorije ustanavljali v garažah sredi gozda in gradbišč. To je bil nenavaden poskus v državi, ki je bila navajena totalitarnih zakonov.
V Akademgorodoku so organizirali koncerte kantavtorjev, ki so bili sicer preganjani. Tukaj so odkrito prebirali prepovedane knjige iz samizdata, vključno z romanom Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova. Hkrati so tudi obnavljali znanost genetike, ki je bila v Stalinovem času ožigosana kot psevdoznanost.
Ravno v Akademgorodoku je sovjetski genetik Dmitrij Beljajev izpeljal svojo idejo, da bi udomačevali divje živali. Na Inštitutu za celično biologijo in genetiko je uspel vzgojiti vrsto udomačenih lisic, ki se obnašajo podobno kot psi. V vzrejevalnici inštituta so vzgojili preko 50 generacij takih lisic.
Danes udomačene živali pogosto sodelujejo na razstavah in pri snemanju filmov. Res je sicer, da je pred časom neka lisica med snemanjem pobegnila in se skrila, zato je bil cel Akademgorodok v skrbeh za njeno usodo. Iskalno akcijo so vzeli resno, saj ima genetsko udomačena žival žal zelo malo možnosti za samostojno preživetje v velikem mestu. Vendar so ljudje ohranili upanje. "Glede na to, da se v Akademgorodoku redno pojavljajo njene sledi, je lisica živa in ponoči blodi po gozdu," je še nekaj mesecev po začetku akcije rekla njena lastnica Irina Muhamedšina. Kaj se je potem zgodilo z njo, v naši redakciji žal ne vemo,
Kar 70 % površine Akademgorodoka predstavlja gozd. Sredi tega carstva narave pa se nahaja "najpametnejša ulica na svetu". S to formulacijo je namreč v Guinnessovo knjigo rekordov zapisan Prospekt akademika Lavrentjeva – ulica, ob kateri na razdalji vsega 2,5 kilometra stoji preko 20 znanstvenih inštitutov.
Eden od teh je Inštitut za molekularno in celično biologijo, v katerem dela Olga Posuh. Olga zase pravi, da je "človeški vampir", saj je podnevi znanstvenica, ponoči pa umetnica. Njeno redno delo je posvečeno raziskovanju posebnosti "skritih" delov genoma, v prostem času pa se ukvarja z risanjem.
"Rišem priljubljene znanstvene stripe o biologiji. Prikaz resnih znanstvenih podatkov s pomočjo malo manj resnih ilustracij, kot pravijo, lahko precej poveča zanimanje za znanost." Olga je pred kratkim začela projekt z naslovom Laboratorij znanstvene animacije, kjer skupaj z otroci dela znanstvene poskuse, nato pa o njih snema animirane filme.
Pogled na Akademgorodok z zraka.
Wikipedia"Tukaj v Akademgorodoku imamo vse pogoje za ukvarjanje z znanostjo in razvojem novih tehnologij," meni Jevgenij Pavlovski, vodja projekta Big Data Analytics na Novosibirski državni univerzi. Pavlovski se ukvarja z razvojem umetne inteligence in verjame, da jo človeštvo lahko sprejme z naklonjenostjo in z njeno pomočjo bolje spozna svet okoli sebe.
Sibirskim znanstvenikom se Moskva še danes zdi oddaljena, tako v fizičnem kot miselnem smislu. Navadili so se, da o svojem življenju odločajo sami. "Ne čakamo, da za nas poskrbi država," pravi Pavlovski.
Leta 2008 so znanstveniki tako začeli projekt gradnje individualnega stanovanjskega prostora za mladino, leta 2016 pa so organizirali študentske patrulje, da bi zagotovili varnost študentov, ki živijo v kampusih Novosibirske državne univerze.
© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.
Znanstveniki iz Novosibirska so med drugim razvili tudi prototip zdravila proti raku.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
