Kot Američan, ki živi v Rusiji, mi je šlo zelo na smeh, ko sem tukajšnjim ljudem zastavljal vprašanja o seksu. Ko bom do konca povedal svoja odkritja, si bom najbrž vzel en premor!
»Rusi ne govorijo o seksu, ampak ko se ugasnejo luči, v postelji podivjajo,« mi je rekel prijatelj med dolgim sprehodom neko zaspano popoldne v Sankt Peterburgu.
Mnogo mesecev pozneje sem se kar naenkrat spet spomnil na tole. Dojel sem, da se res nisem dosti pogovarjal z Rusi o seksu, a sem imel vtis, da je ta izjava gotovo resnična.
Pa sem vprašal eno od svojih prijateljic: »Zakaj se Rusi ne pogovarjate o seksu?« Samo smejala se mi je in rekla: »Kaj da delajo Rusi?! Kdorkoli ti je to rekel, je brcnil v temo. Gotovo je bil to kak moški.«
»Bil je.«
»Kdo bi si mislil. Rusi niso nič drugačni, ko gre za pogovore o seksu. Še nekaj dni nazaj sem se pogovarjala s prijateljicami, kako naše mačke želijo sedeti na naših trebuhih, ko masturbiramo,« mi je rekla.
»Ha… tega pa res še nisem slišal,« sem priznal.
Skomignila je z rameni in mi rekla: »Ti si moški. Saj ne, da se moški ne pogovarjajo o seksu. Ampak ne zapadejo globoko v to temo, raje govorijo o svojih podvigih, fetiših in neuspehih.«
Postal sem radoveden, pa sem začel o seksu spraševati različne Ruse, ki sem jih poznal. Že prvi moški, s katerim sem se pogovarjal, mi je rekel: »Povečini se res ne. Na splošno tista misel, da 'v Sovjetski zvezi seksa ni,' še vedno drži za mnoge ljudi, celo za našo generacijo in za malo mlajše.«
Da v Sovjetski zvezi ni bilo seksa? To pa je novica. Ampak v resnici ta misel izvira iz ene javne izjave, ki je bila vzeta iz konteksta, mi pojasni sogovornik. Polni citat se glasi: »V Sovjetski zvezi nimamo seksa, mi se ljubimo.« Izjava je bila kritika na prisotnost seksualnih vsebin v ameriških reklamah. »Torej, mi imamo seks, ampak ga ne reklamiramo.«
Potem Rusi vsaj govorijo v seksu, a ga ne reklamirajo? Je prisotna razlika glede na spol? Ali je vendarle pri Rusih enako kot drugod – eni govorijo, drugi pač ne? Za mnenje sem povprašal še nekaj ruskih bralcev in dobil mešane odzive.
Kolegica Nadja iz Sankt Peterburga je na vprašanje, ali se Rusi pogovarjajo o seksu, rekla: »S sodelavkami smo v prijateljskih odnosih, nedavno pa nas je ena zapustila in je organizirala poslovilno zabavo. Kot po navadi so nekateri odšli že zgodaj, toda jaz sem bila med štirimi ženskami, ki so še ostale v baru na prostem in pile pivo, dokler se niso spustili mostovi. Zapadle smo v obširno razpravo o svojem spolnem življenju, preizkušanju položajev, seksualnih igračkah in tako dalje.«
Da bi lahko preveril, ali gre morda za razliko med spoloma, se je ponudila, da bo svojega moža vprašala, kako je s tem v pogovorih z njegovimi moškimi kolegi. »Povedal mi je, da imajo veliko šal na temo seksa, sploh analnega (ah, ti moški!), ampak skoraj nikoli nimajo vsebinsko pomenljivih razprav o svojem spolnem življenju.«
Nadja je bila enako radovedno glede te razlike in je predstavila svojo teorijo: »To sem pričakovala. Večini moških v zgodnjih tridesetih letih v Rusiji je še vedno neprijetno odprto govoriti o seksu, v glavnem ga zapakirajo na šaljiv način, ki zaščiti njihov krhek moški ego.«
Najprej sem pomislil, da so ruski moški očitno drugačni. A sem kmalu začel razmišljati, kdaj sem imel nazadnje kakšen smiseln pogovor o seksu med moškimi katerekoli narodnosti. Dojel sem, da se je to le redko zgodilo.
Druga bralka Marija je predstavila takšno teorijo: »Glavna razlika med puncami in fanti je v tem, da se punce pogovarjajo, kako bi izboljšale seks, da bi imele boljšo izkušnjo, partnerji in fanti pa se pogovarjajo, kako dobiti spolne partnerje. Če bi se znali vsi skupaj bolje med sabo pogovoriti, kako izboljšati seks, bi se to premenilo.«
Pogost odziv na moje vprašanje, ali se Rusi pogovarjajo o seksu, je bil: »No, zreli inteligentni ljudje se ne res pogovarjajo o seksu.« To je sicer samo mnenje, ampak Julija, Peterburžanka in odgovorna urednica revije o spolni vzgoji Seksografija, res opaža, da zreli ljudje nimajo nezrelih pogovorov o seksu, a so pogovori o seksu v Rusiji pretežno nezreli, ker je na to temo premalo spolne vzgoje:
»Vsekakor se z Zahodnjaki lažje pogovarjam o seksu in spolnosti. V Ameriki so pogovori o seksu nekaj naravnega, celo v komunikaciji z neznanci. Lahko bi srečala neznanca v baru ali kavarni in se naslednjo uro pogovarjala o splošnih vprašanjih spolne vzgoje. Moram priznati, da je to povezano z njihovo aktivno seksualno propagando in velikim številom seksualnih aktivistov. Po drugi strani se pogovarjanje o seksu v Rusiji še vedno zdi neprijetno, enako kot našim staršem pred 20 ali 30 leti. Nekateri ljudje se še vedno bojijo kupiti kondome, drugi še nikoli niso bili v seks trgovini, saj so v Rusiji na slabem glasu in skrite. Opažam, kako lahko ljudem postane zoprno in sram, če kdo na dan privleče pogovore o seksu, čeprav to ljudje najraje počnejo. Eden od mojih starejših kolegov me je nedavno vprašal, kaj je smisel moje revije. On si je mislil, da če gre za revijo o seksu, sigurno prodajamo erotiko. 'O čem pa bi se pogovarjali? Seks je seks, zakaj toliko zanimanja, da bi se pogovarjali o njem?' Mislim, da dokler bodo ljudje zastavljali takšna vprašanja, nas v Rusiji čaka še dolga pot napredka.«
Tako je opaziti ogromno razliko v zvezi s spolno vzgojo v Rusiji. V ruskih šolah še danes spolne vzgoje skorajda ni nič. Iz tega izhaja ideja, da so pogovori o seksu avtomatično nezreli, čeprav so med potencialno zdravimi pogovori o seksu in nezrelimi čenčami velike razlike.
Benjamin Davis je ameriški pisatelj, ki živi v Rusiji. Raziskuje različne teme od nesmiselnih do poglobljenih preko pogovorov z Rusi, vse njegove prispevkenajdete tukaj. Če imate kakšno idejo, kaj bi lahko še raziskoval Benjamin, napišite predlog v komentarjih ali nam pišite na Facebooku.
Priporočamo še:
Rusi so kot kokosi: Takole pridete do njihove mehke, prijetne notranjosti
Kako se je spreminjal pogled na spolno vzgojo v ruskih šolah
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.