Če si Rus, ki živi v tujini ali tja potuje, si v očeh poljubnega domačina živo utelešenje vohuna iz hladne vojne, ki na polno pije vodko in je odporen na mraz. Nekateri so celo iskreno presenečeni, ker ne nosiš kučme ušanke s srpom in kladivom.
»Biti v Rus v Kanadi pomeni poslušati celo življenje šale o vodki, reference na hladno vojno in hece v smislu 'A si vohun?',« je zapisala Tamara Mitrofanova, 22-letna Rusinja, ki živi v Vancouvru.
Pretirano stereotipiziranje spremlja Ruse tudi v krajih onkraj zahodne hemisfere. »Navajena sem že, da me prijatelji in tuji sorodniki kličejo 'naša KGB-jevka' ali 'Ruska vohunka',« piše Marija Grigorjan, novinarka iz Moskve, ki živi na Hrvaškem.
V splošni zavesti je precej obveljalo prepričanje, da je vsaka ruska duša prežeta z vodko in si Rusi že za zajtrk privoščimo kakšno šilce, da se prebijemo skozi nov dan našega bednega obstoja.
Ampak žal vas moram razočarati: Obstajajo Rusi, ki pijejo, in Rusi, ki ne pijejo. Šok! Groza!
Ivan Drago je mesaril močno spoštovanega Rockyja Balboo. James Bond je skoraj postal žrtev plačanke Ksenije Onatopp in njenega ruskega šefa, generala Arkadija Urumova. Bruse Willis je lovil ruskega oligarha Jurija Komarova, ki je trgoval z uranom. Seznam se zlepa ne konča.
Zdi se, da so Rusi kot ustvarjeni za popolne zločince po zaslugi svojega težkega zastrašujočega naglasa in hladnovojne zgodovine, ki se v Hollywoodu očitno nikoli ne konča. Samo poglejte si tole primerjavo televizijskega voditelja Trevorja Noaha, pa boste razumeli bistvo:
Še mnogi Rusi bi se lahko strinjali, da je morebiti ruski lik res boljša izbira za zlikovca kot predstavnik kakšne druge države. Ampak vseeno Rusa to boli.
Državljani Rusije lahko brez vize ali s pridobitvijo vize ob prihodu obiščejo 126 držav. Primerjajte to z državljani ZDA, ki lahko brez vize ali s pridobitvijo vize ob prihodu obiščejo 184 držav. Za povrh večina Rusov ne potuje niti v večino teh držav, kamor je mogoče iti brez vize: kakšna Kazahstan ali Belorusija sta preveč znana, Južna Afrika ali Brazilija predaleč.
Za večino Rusov je najbolj zoprna omejitev za potovanje v države Evropske unijo, saj morajo za tja pridobiti schengensko vizo. Za mnoge Ruse so prav države EU priljubljena (in logična) izbira.
Za prebivalce vzhodnega dela države omejitve z vizami niso najbolj problematičen vidik. Predstavljajte si, da živite v Irkutsku in nameravate potovati v Pariz. No, pripravite se za vsaj dva prestopa in kakih 20 ur potovanja. Pa Irkurtsk še zdaleč ni najbolj izolirano rusko mesto! Je jasno, kaj imam v mislih?
Tudi če ti kot Rusu uspe priti v tujino, kljub vsem omejitvam glede viz, relativno visokim cenam vozovnic in skrajno dolgemu času potovanja, pa se ne boš izognil svojim rojakom. Da, Rusi včasih potujejo zgolj zato, da nekaj dni ne bi videli drugih Rusov. Na žalost nas mnogih zahteve glede viz in dolge razdalje ne ustavijo naših rojakov.
Pijani Rusi z grdim obnašanjem so se vpisali v kolektivno zavest popotnikov po svetu, ko so letovišča v državah, kot so Turčija, Egipt in Tajska, postala bolj dostopna za več Rusov, ki si prej tega niso mogli privoščiti.
Rusi so si z dejanji od nedolžnih prekrškov, kot sta pretepanje in kričanje, do resnejših prestopkov, kot je poskus odpiranja letalskih vrat sredi leta, priborili status enih izmed najhujših turistov na svetu. Večina Rusov se nas zaveda, da svet najbrž pretirava, ampak v resnici se tudi mi poskušamo izogniti naših potujočih sorojakov! Da, potovanja so dostopnejša za vse več Rusov (relativno), zato se zdi, da ga ni več mesta na Zemlji, kjer se ne bi našlo ruskega turista. Mogoče upanje v daljni prihodnosti predstavljajo potovanja po vesolju …
Spodnja majica, majica, pulover, debela bunda – tako se pozimi oblači povprečen Rus. V večjem delu države zima traja okoli pol leta.
»Sovražim pokrivala, sovražim težke škornje, in sovražim brezoblična, brezbarvna oblačila na vseh, tudi na sebi,« je zapisal Dima Vorobjov, priljubljen pisec odgovorov na vprašanja o Rusiji na portalu Quora. Ta pojav, na katerega je obsojena večina Rusov po državi, je poimenoval »jarem zimskih oblačil«.
Še hujša je plundra po sneženju. Pri milijonih prebivalcev Moskve, Sankt Peterburga (in manjših mest po Rusiji) škornji preprosto ne preživijo več kot eno sezono. Pozimi jih je tudi skoraj nemogoče ohraniti čiste, saj jih brozga, zmešana z umazanijo in kemikalijami proti nastajanju ledu na pločnikih, prehitro spremeni v brezoblične cunje. Zato si ne moremo privoščiti lepih stvari …
Rusi radi nakupujemo, kot vsi drugi. Spremljamo trende in se postavljamo v vrste za nove iPhone, nič drugače kot v tvoji državi. Samo mi za iste izdelke pogosto plačamo bistveno več.
Uvozne carine, spremembe tečaja med dolarjem in rubljem, stroški dobave privedejo do tega, da morajo Rusi v svoji državi pogosto plačati bistveno več za močno priljubljene izdelke.
Primer: Nov iPhone 11 Pro 512GB SIM-Free (najdražji model do sedaj) v ZDA stane $1,450, v Rusiji pa 130.000 rubljev ($2,100) – to je več kot 650 dolarjev razlike!
Enako pravilo velja pri modi. Par športnih copatov Nike Air Max 90 se v ZDA prodaja za $120, v Moskvi pa za 11.500 rubljev ($183) – razlika znaša $57.
Najbolj pa Ruse udari po žepu avtomobilski trg. Zavoljo podkrepitve argumenta vzemimo avto, ki je narejen v Evropi: Range Rover Evoque. V Sarasoti na Floridi je za model navedena cena $43,662. Sedaj uganite, koliko stane v Rusiji … Odgovor: 3.760.000 rubljev ($60,000) – luksuzni avto v Rusiji stane šokantnih $16,338 več. Povej mi, se ti to zdi pošteno? Ne, ni!
Tebi, bralec, se mogoče to ne zdi nič slabega, ampak verjemi: To je nočna mora. Ni zanesljivih podatkov o tem, kako branje podrobnih in dolgih opisov trpljenja in vztrajne bede v knjigah Dostojevskega vpliva na duševno zdravje ruskih srednješolcev, ampak gotovo ni tako zelo pozitiven.
Ko pogledaš debelino štirih zvezkov glavnega dela Leva Tolstoja – Vojna in mir – ter izveš, da moraš to prebrati (do petka), mnogi ruski najstniki doživijo bolečino, ki jo čutijo še več let. Ampak ne morejo se izogniti začaranemu krogu tega »privilegija«, ki ga imajo v svojem šolanju.
»Ljudi vleče v pisanje povedi s 300 besedami in knjig 6.000 besed. Lev Tolstoj je očiten primer. Prav, malo pretiravam, ampak res dobim tak občutek! Primerjajte tole s pisanjem Hemingwayja,« piše Anthony Antich, ki na Quori izraža svoje frustracije, ker je Rus. Načeloma se strinjamo. Ampak, kaj pa Harry Potter?
Leta 2014 so prišli na dan šokantni rezultati sociološke raziskave: »70% Rusov ne verjame, da je v Rusiji mogoče obogateti na zakonit način.« Ni presenečenje, da so mnogi Rusi zmedeni ob ideji t. i. »ameriških sanj«. Večina sploh ne verjame, da se lahko karkoli spremeni na bolje.
Globoko v sebi smo fatalisti: verjamemo, da je vse že določeno vnaprej in potemtakem neizogibno. Pogosto se podložno obnašamo ob dogodkih, ki neposredno vplivajo na nas.
Ker včasih izgledamo tako pasivno in ravnodušno, drugi morda pomislijo, da smo brezbrižni pesimisti, nesposobni sočutja. Hej, ni res, nismo taki! Ampak pa kaj, če je nastopil konec sveta!
Zdaj pa obrnimo ploščo: 5 stvari, na katere ste lahko ponosni, če ste Rus
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
