10 ruskih umetnikov 19. in 20. stoletja, ki so del svetovne zgodovine umetnosti

Karl Brjulov

Poslednji dan Pompejev.

Eden od najboljših ruskih portretistov Karl Brjulov je veliko potoval po Evropi in večji del življenja preživel v Italiji. Svetovno slavo mu je prineslo monumentalno delo Poslednji dan Pompejev, ki je dolgo 6,5 metra in prikazuje vso dramo propada antičnega mesta. Prva predstavitev slike v Rimu je doživela ogromen uspeh. Sliko so nato razstavili v pariškem Louvru, leta 1834 pa je dobila prvo nagrado pariškega Salona. Delo so kasneje podarili ruskemu carju Nikolaju II., danes pa ga hranijo v Ruskem muzeju v Sankt Peterburgu. Ogromno priljubljenost je Brjulov dobil tudi zaradi svojih portretov, na katerih je večinoma upodobljena italijanska aristokracija. Zadnja leta življenja je umetnik preživel nedaleč stran od Rima.

Vasilij Vereščagin

Pod mestnimi zidovi. "Spustite jih, naj vstopijo!"

Vasilij Vereščagin

"Vasilij Vereščagin, umetnik, vojak, popotnik" se glasi naslov monografije, ki jo je izdalo Združenje ameriških umetnikov med njegovo prvo razstavo v ZDA. Znameniti slikar vojnih prizorov in obenem etnolog je na svojih platnih ovekovečil dogodke, ki jim je bil tudi sam priča v vojaških kampanjah, umrl pa je v rusko-japonski vojni. Slaven je postal zaradi velikih evropskih in ameriških razstav, ki jih je sam organiziral ter si pri tem pozorno oblikoval scenografijo. Med njegove najbolj znane razstave spadata razstava slik iz turkestanskega ciklusa v Kristalni palači v Londonu leta 1873 in zmagovita razstava v New Yorku leta 1888. Sledila je triletna turneja po največjih ameriških mestih, leta 1891 pa so organizirali veliko dražbo, na kateri so prodali kar 110 njegovih slik.

Leon Bakst

Leon Bakst

Leta 1909 in 1910 jo Djagiljev v Parizu prikazal baleta Šeherezada in Kleopatra. Ogromnega uspeha pri tem niso poželi le baletni umetniki, ampak tudi kostumograf in scenograf Leon Bakst. "Ruski vzhod" s svojim prefinjenim erotizmom se je z odrov preselil v modne salone, Bakst pa je svoje skice prodajal modnim oblikovalcev. Po baletnih premierah je sledila tudi razstava v Louvru, na kateri so bila pokupljena vsa njegova dela, prejel pa je tudi naročila za portrete ameriških milijarderjev iz rodbin Rotschild in Morgan. Leta 1914 so bila njegova dela prvič razstavljena v Ameriki, ki je z velikih uspehom gostovala v več ameriških mestih.

Boris Kustodijev

Portret družine Polenov.

Ustvarjalec tipičnih ruskih slik, na katerih so prikazani sejmi in trgovci poleg samovarjev. Kustodijev je edini ruski umetnik, ki je prejel medaljo Beneškega bienala. Leta 1907 je bil kurator ruskega paviljona Sergej Djagiljev, ki je poskrbel, da je Evropa spoznala najboljše umetnike tistega obdobja. Deli Portret družine Polenov in Portret grofa Ignatjeva sta navdušili žirijo, ki je Kustodijevu podelila glavno priznanje.

Vasilij Kandinski

Mali svetovi IV.

Vasilij Kandinski

Oče abstrakcije je živel med Rusijo, Nemčijo in Francijo. Njegovi glavni dosežki so povezani z bivanjem v Münchnu, saj je tam študiral na akademiji skupaj z ekspresionisti iz skupine Modri jahač, tam je organiziral tudi svojo prvo samostojno razstavo in predaval v umetniški šoli, kasneje pa tudi na berlinskem Bauhausu. V Münchenskem muzeju se nahaja ena od najboljših zbirk njegovih del.

Kazimir Maljevič

Suprematistična kompozicija s trakom v projekciji.

Črni kvadrat, ki ga je Maljevič ustvaril leta 1915, je postal simbol avantgarde in manifest novega sveta umetnosti, v katerem izražanje realnega sveta ni bilo ključno. Zmagoviti pohod njegovega izuma suprematizma izven meja ZSSR se je začel konec 20. let prejšnjega stoletja. Prva velika razstava njegovih del je najprej potekala v Varšavi, nato v Berlinu. Slike, ki jih je Maljevič izbral za razstavo, se nikoli niso vrnile v Rusijo, ampak so danes razstavljene v amsterdamskem muzeju  Stedelijk newyorškem muzeju MoMa. Maljevič še danes velja za enega od najdražjih ruskih umetnikov. Na primer, delo Suprematistična kompozicija so na dražbi prodali za 60 milijonov dolarjev.

Nikolaj Fešin

Polivanje.

Virtuozni portretist je ustvaril svoj prepoznavni slog. Fešin ni podpiral revolucionarnih sprememb, zato je leta 1923 emigriral v Ameriko, kjer je preživel naslednjih 30 let in žel uspehe. V New Yorku so ga čakale razstave in kupci, med katerimi so bili veliki zbiratelji in znane osebnosti. Dela tega umetnika lahko najdemo v mnogih ameriških muzejih in zasebnih zbirkah, redno pa se pojavljajo tudi na dražbah po celem svetu.

Pavel Čeliščev

Košara z jagodami.

Klasik modernizma, mistik, ruski Dali in eden od najvidnejših emigrantov revolucionarnega obdobja. Vse do nedavnega je bil Pavel Čeliščev bolj znan v Evropi kot v Rusiji. V newyorkški Momi hranijo okoli 150 njegovih del, v moskovski Tretjakovski galeriji pa le eno delo. V Ameriki je ta umetnik dosegel zares veliko slavo, ustvarjal je scenografijo in kostume za balete Georga Balanchina in slikal portrete.

Ilja Kabakov

Stephen Chung/Global Look Press

Glavni predstavnik moskovskega konceptualizma in najuspešnejši underground umetnik ZSSR je uspel vsakdanu v sovjetskih komunalnih stanovanjih in popolni odsotnosti svobode dodati občečloveško dimenzijo. Od konca 80. let prejšnjega stoletja Ilja Kabakov živi v New Yorku, njegove razstave pa prirejajo po vsem svetu.

Griša Bruskin

Aleksander Makarov/Sputnik

Svetovno slavo je ta umetnik dosegel na edini Sothebyjevi dražbi v Moskvi leta 1988, ko so njegovo delo Fundamentalni leksikon prodali za 416 tisoč dolarjev, kar je bila takrat povsem nepredstavljiva vsota za nekega ruskega underground umetnika. Kupec je bil režiser in oskarjevec Miloš Forman. Le dva tedna kasneje se je znašel v Ameriki, kjer so na veliko prirejali razstave njegovih del. Takrat je podpisal pogodbo z znamenito galerijo Marlborough, ki ga še danes zastopa.

Podrobneje spoznajte umetnike, ki so nepogrešljiv del ruske in svetovne kulture:

Pet umetnin Kazimirja Maljeviča, ki jih verjetno še niste videli

Ruski genij barve in zvoka: Kandinski, učenec Slovenca Antona Ažbeta

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.