Na Slovenskem knjižnem sejmu znova tudi ruska stojnica in ruski pisatelji

Od 20. do 25. novembra 2018 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal 34. Slovenski knjižni sejem, na katerem bodo predstavljene tudi knjige Centra slovanskih kultur in Centra za tujo literaturo Rudomino iz Moskve ter novi knjižni projekti. Za povrh bosta delegacijo spremljala dva ugledna sodobna ruska avtorja, Zahar Prilepin in Marina Stepnova, avtorjema romanov Samostan oziroma Lazarjeve ženske, ki sta izšla v okviru serije Sto slovanskih romanov, mednarodnega projekta Foruma slovanskih kultur (FSK). Gostovanje sta podprla Prevajalski inštitut iz Moskve in Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani.

V času sejma boste lahko obiskali »rusko stojnico«, kjer bo na voljo bogata zbirka knjig v ruščini, v prevodih iz ruščine v tuje jezike in obratno. Gostje se bodo tudi pogovarjali z občinstvom na posebnih srečanjih (glej spodaj) in s tujimi kolegi preučili možnosti za prihodnje sodelovanje.

Rusko stojnico običajno najdete pri vhodu na balkon Gallusove dvorane Cankarjevega doma

Nina Lebar

Bogat spremljevalni program:

V Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani bo 20. novembra ob 18.00 posebno srečanje s pisateljico Marino Stepnovo, ki jo bo moderiral prevajalec Borut Kraševec. Poleg splošnih pogovorov o njenem ustvarjanju in pogledih na svet bo gostja povedala tudi kaj več o Lazarjevih ženskah (2011), stoletni družinski sagi, ki je leta 2012 prejela prestižno rusko priznanje »Velika knjiga«. Pisateljica je tudi prevajalka romunskega in angleškega jezika, rojena je leta 1971 v Efremovu v Tulski regiji, je diplomantka Fakultete za prevajanje Literarnega inštituta Gorkega. Napisala je tudi romana Kirurg (2005) in Brezbožni prehod (2014).

Marina Stepnova

Komsomolska pravda/Russian Look/Global Look Press

Na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede bo 21. novembra ob 11.00 potekala predstavitev ruske raziskovalke, slovenistke, prevajalke in vodje Centra slovanskih kultur v Moskvi Julije Sozine z naslovom Slovenski roman zadnje tretjine 20. stoletja kot raziskovanje človeka in njegove življenjske arene, na to temo je pred časom izdala tudi knjigo. Sozina bo predstavila najbolj razširjene like novejših slovenskih romanov ter primerjala njihove nazore z resnično družbeno situacijo. Je doktorica filologije, članica programskega sveta FSK in ruska koordinatorica projekta Sto slovanskih romanov, urednica, znanstvena sodelavka Inštituta za slavistiko Ruske akademije znanosti, specialistka za slovanske književnosti in nasploh vezi med Rusi in drugimi slovanskimi narodi. Kot založnica in prevajalka je dobila tudi mednarodno priznanje Jurga za prevod knjige Andreja Blatnika Saj razumeš? (2015) in nagrado Dositeja Obradovića za serijo Srbska beseda.

Ruska slovenistka Julija Sozina

Wikipedija/Miran Hladnik/FF

Na odru Forum bo 21. novembra ob 15.00 okrogla miza Slovanske književnosti kot dejavnik razvoja duševne ekologije v svetu, kjer boste lahko izvedeli, kako danes literatura vpliva na medsebojne odnose med ljudmi in celimi narodi, kako čiste misli in namere pomagajo ohranjati duševno in fizično zdravje. Sodelovali bodo že omenjena Julija Sozina, ruski psihoterapevt, nevrolog, psiholog in avtor programov za rehabilitacijo Dmitrij Ahonin iz Novosibirska, že omenjena pisateljica Marina Stepnova in sodobni slovenski pisatelji in prevajalci.

Zahar Prilepin

Nikolaj Titov/Global Look Press

23. novembra ob 17.00 bodo v Debatni kavarni Cankarjevega doma predstavili svež prevod Gogoljevih Mrtvih duš. O tem, kaj Slovencem prinaša nov prevod znanega romana, ki je zaznamoval rusko in svetovno književnost, bosta razpravljala prevajalec knjige Drago Bajt in profesor Miha Javornik, povezovala bo prevajalka in literarna kritičarka Jelka Ciglenečki.

V okviru knjižnega sejma bo 25. novembra ob 13.00 v dvorani M1 organiziran pogovor z Zaharjem Prilepinom, ki ga sedaj lahko beremo tudi v slovenščini v na novo prevedenem romanu Samostan, ki razkriva ljubezensko zgodbo v zloglasnem sovjetskem taborišču na Soloveških otokih. Tudi to delo je bilo leta 2014 nagrajeno s priznanjem Velika knjiga, leta 2016 pa je Prilepin dobil posebno nagrado ruske vlade za delovanje na področju kulture in nagrado Iva Andrića. Po pogovoru, ob 14.00, bo avtor tudi podpisoval svoje knjige v Veliki sprejemni dvorani. Nekatera druga znana dela Prilepina so še roman Sankja (2006) ter zbornika Škornji, polni vroče vodke (2008) in Leteči vlačilci ladij (2015). V Rusiji je znan tudi kot kontroverzen "politični pisatelj", ki je obiskal tudi Donbas v vzhodni Ukrajini času bojev, lani pa je izdal knjigo Vojaki in oficirji v ruski književnosti (2017).

Preberite še: Od iskanja sreče do mrtvega doma: pregled novih knjig o Rusiji v slovenskem jeziku (2018)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.