Skladatelj Isaak Dunajevski je uverturo k filmu, posnetemu po romanu Julesa Verna, štel za enega svojih največjih uspehov. Odražala je vse, kar je v filmu: romantiko potovanja v neznane dežele, nevarnosti na poti in gotovost, da bo pustolovščina razburljiva. Skladatelj Dmitrij Šostakovič jo je označil za "simfonično delo velike intenzivnosti in temperamenta".
Ameriška umetnica Marion Dixon, ki je v Sovjetsko zvezo prišla s predstavo "Potovanje na Luno", se ob zvokih marša pojavi na cirkuški areni.
Glasba za film z Ljubov Orlovo v glavni vlogi je bila tako priljubljena in všeč občinstvu, da je skladatelj Isaak Dunajevski leta 1941 zanjo prejel Stalinovo nagrado.
Režiser Emil Loteanu je želel, da bi v filmu zvenela glasba iz 19. stoletja. Vendar niso našli nič primernega.
Skladatelj Jevgenij Doga je valček napisal v eni noči, tako da je improviziral na klavirju. Ko ga je filmska ekipa slišala, ni mogla verjeti, da se je ta močna skladba pojavila šele pred nekaj urami.
Glasba Andreja Petrova je postala popestritev tragikomičnega filma o zavarovalniškem agentu, ki špekulantom in podkupovalcem krade avtomobile.
Sam skladatelj je povedal, da se je njuno sodelovanje z Eldarjem Rjazanovom začelo "na napačni noti": režiserju glasba sprva sploh ni bila všeč. Nato pa je Petrova prosil, naj zaigra še eno njegovo melodijo - iz filma "Sprehajam se po Moskvi". In izkazalo se je, da mu preprosto ni bil všeč avtorjev slog izvajanja.
Ta melodija Mikaela Tariverdjeva se izvaja vsako leto 31. decembra.
Na ta dan namreč na televiziji predvajajo film Eldarja Rjazanova o tem, kako je moskovski kirurg Ženja Lukašin pomotoma poletel v Leningrad in tam na istem naslovu, kot ga je imel v prestolnici, spoznal svojo ljubezen.
Režiser Leonid Nečajev je združil dve žalostni zgodbi Oscarja Wilda - "Zgodba o zvezdnem dečku" in "Infantinjin rojstni dan".
Glasbo za film pa je napisal Aleksej Ribnikov, avtor najbolj znane sovjetske in ruske rock opere "Junona in Avos".
Zdi se, da se glasba Eduarda Artemjeva rojeva iz prasketanja kovine in stokanja zemlje, medtem ko se na zaslonu ruši vrtalni stolp, zajet v plamenih.
Epski film Andreja Končalovskega o več generacijah dveh sibirskih družin je leta 1979 prejel veliko nagrado v Cannesu.
Skladatelj Aleksej Ribnikov je povedal, da sta z Markom Zaharovom scenarij za film napisala ob klavirju.
On je improviziral, režiser pa je bral besedilo in sproti postavljal pavze. Tako je glasba postala polnopravni lik v filmu.
Filmi po romanu Anatolija Kalinina o ciganu Budulaju so postala prva filmska dela skladatelja Valerija Zubkova.
In tudi najbolj znana.
Glasba Eduarda Artemjeva za najslavnejši sovjetski ostern bi lahko primerjali z obsegom filma Nikite Mihalkova.
Epska, ganljiva in dramatična hkrati.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
