Zakaj je Trocki ubil junaka, ki je rešil sovjetsko mornarico?

Zgodaj zjutraj 11. aprila 1918 se je nemška mornarica približevala Helsingforsu (danes Helsinki), da bi posredovala v finski državljanski vojni proti komunistom. A to ni bil edini cilj Nemcev.

Sovjetska baltska flota, ki je v tem konfliktu zavzemala nevtralno stran, je bila zasidrana v finski prestolnici in se pripravljala na vrnitev domov. Nemško vodstvo pa je imelo ambiciozen načrt, da zaseže ruske bojne ladje, ki so delovale kot lahka tarča.

Toda nemške načrte je pokvarila pametno izpeljana ruska operacija in nemški oficirji so ob približevanju luki lahko le nemo opazovali, kako ruske ladje izginjajo izza obzorja. Poveljnik baltske flote kapitan Aleksej Ščastni je organiziral drzno evakuacijo več kot sto ladij in jih izmaknil Nemcem dobesedno izpred nosa ter jih varno povedel čez Finski zaliv proti domači bazi v Kronštadtu.

Aleksej Mihajlovič Ščastni

Ujeti v ledu

Na začetku leta 1918 je bila baltska flota komajda še senca svoje slavne preteklosti. Potem ko je preživela prvo svetovno vojno in kaos revolucije, je trpela zaradi slabe discipline in nizke bojne morale, pa tudi zaradi napetosti med mornarji in oficirji.

Finska se je osamosvojila in prenehala biti del Rusije, zato so morale ruske enote, vključno z mornarico, zapustiti finsko ozemlje. Mornarji so samo še čakali, da se odtali led v zalivu.

Plovba po Finskem zalivu je med hudo zimo leta 1918 skoraj obstala, in čeprav je kapital Ščastni imel na voljo več ledolomilcev, ladij ni hotel izpluti, razen če bi prišlo do izjemne situacije.

Zasedanje na mirovni konferenci, kjer je bil podpisan brest-litovski sporazum med sovjetsko Rusijo in centralnimi silami, Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo. 3. marca 1918

Ta izjemna situacija se je pojavila s prihodom nemške mornarice. Nemci so sicer z Rusijo 3. marca podpisali mirovni sporazum pri Brest-Litovsku, a so hkrati na vsak način želeli izkoristiti vzvod, ki so ga imeli nad oslabljeno Rusijo, in zajeti celotno baltsko floto.

Nemško napredovanje

Nemško vodstvo je želelo ubiti dve muhi na en mah: Finsko je parala državljanska vojna med belimi in rdečimi, Rusija pa je (vsaj uradno) razglasila nevtralnost. Nemci so računali s tem, da bodo vstopili v konflikt in razširili svoj vpliv v regiji.

Nemčija je beli strani na Finskem ponudila svojo pomoč, ki jo je ta hvaležno sprejela. 5. marca se je nemška mornarica približevala Alandskim otokom, ki so postali glavna nemška baza za intervencijo na Finskem.

Nemški vojaki v Helsinkih

V naslednjih nekaj tednih so se nemške enote približale ruski mornarici. 3. aprila so zasedle polotok Hanko in južni del Finske, 7. aprila pa so vkorakale v mestece Loviisa, približno 80 kilometrov pred Helsingforsom.

Nemci so bili prepričani, da je ruska flota ujeta in ne bo imela dovolj časa, da odrine proti Kronštadu. Več dvesto zasidranih ladij se je zdelo kot lahek, nemočen in izjemno atraktiven plen.

Boljševiško vodstvo je kapitanu Ščastnemu dalo dve možnosti: pripelji floto domov ali pa jo razstreli. Druga opcija je bila precej lažja, vendar se je kapitan odločil rešiti svoje ladje.

Ledena plovba

Organizirati in motivirati mornarje, ki jih je prežemala nizka morala, ni bila lahka naloga. A kapitanu je uspelo nemogoče in prepričal je svoje oficirje, da ravnajo hitro in učinkovito, kljub temu, da je zmanjkovalo časa.

Ledolomilec Jermak

Ščastni je dojel, da ne bo mogel premakniti vseh ladij naenkrat, zato se je odločil izvesti evakuacijo v treh etapah. Prvo je izvedel že zgodaj marca, ko je bil zaliv še v primežu ledu.

Prva skupina ladij je zapustila Helsingfors 12. marca. Z velikimi napori so si ledolomilci utrli pot skozi zaledeneli zaliv in ustvarili ozek prehod ostalim ladjam. Šesterica bojnih ladij, ki bile najpomembnejše v ruski floti, je najprej zapustila pristanišče, šle so kot prve.

Neki mehanik, znan samo kot G. Trusov, ki je služil na podmornici Tur, je kasneje povedal, kako zahtevno nalogo je imel ledolomilec Jermak, da je utrl plovno pot ostalim ladjam: »Debeli led se je morskemu velikanu vdajal zelo počasi. Od časa do časa se je morala ladja ustaviti, obrniti in nato ponovno poskusiti, da je dokončno zlomila ledene plošče.«

Če je poleti pot preko zaliva trajala le nekaj ur, se je zgodaj spomladi zaradi ledu podaljšala na skoraj en teden. 17. marca so prve ladje le prispele v Kronštad.

Druga skupina je zapustila Helsingfors 4. aprila in tri dni kasneje je odrinila še tretja skupina, ki je morala hitro izpluti, saj so jim bile nemške ladje že nevarno za petami. 

Kapitan Ščastni je zapustil Helsingfors na eni od zadnji ladij 11. aprila 1918, nakar so mesto zasedli Nemci. A nemški oficirji so lahko le nemočno opazovali, kako jim ruske ladje uhajajo izpred oči.

Ledena plovba baltske flote, april 1918

Eskadra britanskih podmornic, ki se je med prvo svetovno vojno borila na ruski strani, je bila prav tako stacionirana v Helsingforsu. Bila je ujeta, saj ni mogla ne nazaj v Anglijo niti v (po novem) boljševistično Rusijo. Ker se niso želeli predati sovražniku, so podmornice potopili in se nato po različnih poteh vrnili v London.

»Zahvala« Trockega

20. aprila so zadnje ladje prispele v Kronštadt. Kapitan Ščastni ni izgubil niti ene in se vrnil v domačo luko z vsemi 236 plovili, vključno s šestimi bojnimi ladjami, petimi križarkami, 59 uničevalci in 12 podmornicami. Na Finskem so pustili le nekaj nepomembnih ladij.

Kapitana so slavili in ga oklicali za »rdečega admirala« in »rešitelja mornarice«. Bil je junak, a ne za vse.

Lev Trocki

Getty Images

Kapitanov prestiž je bil tolikšen, da je zbudil zavist Leva Trockega, ki je bil takrat na čelu sovjetske vojske in mornarice. Poleg tega kapitan in Trocki nista našla skupne besede in sta se prerekala okoli slehernega vprašanja. Posledično se je Trocki odločil, da slavnega kapitana, ki ga je označil za »pomembnega kriminalca«, uniči.

Zaradi spletk, ki jih je napletel Trocki, so Ščastnega obtožili prekoračitve pooblastil in protirevolucionarnega delovanja. »Kapitan si je s svojim dejanjem ustvaril priljubljenost, ki bi jo kasneje izkoristil proti sovjetski oblasti,« se je glasila obtožnica.

Kljub absurdnosti takšne obtožbe je odločilno vlogo odigrala moč, ki jo je imel Trocki, in poveljnik baltske flote je bil 22. junija 1918 ustreljen. Njegova vloga v »ledeni plovbi« je bila izbrisana iz sovjetskega zgodovinopisja.

Tik pred smrtjo je Ščastni rekel: »Trocki me bo streljal zaradi dveh stvari: prvič, zaradi reševanja flote v nemogočih razmerah, in drugič, ker je vedel za mojo priljubljenost med mornarji in se je tega vedno bal.«

Preberite še:

FOTO: Kako so v Stalinovem obdobju ljudje izginjali s fotografij

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.