Operacija Kavkaz-2: Sovjetska pomoč Siriji v libanonski vojni 1982-1983

Zadnje veliko merjenje moči v prisotnosti Sovjetov se je dogajalo med izraelsko operacijo Mir za Galilejo. Izraelska vojska je vstopila na ozemlje Libanona s ciljem uničiti palestinske sile. V Libanon pa je vstopila tudi sirska vojska, da bi ustavila izraelski napad.

Od velikega spopada med Izraelom in Sirijo leta 1973 je minilo že desetletje, zato so se delno spremenila tudi sredstva bojevanja. Hrbtenico izraelske vojske je še naprej predstavljalo letalstvo, zato si spopada z Izraelom brez lastnega letalstva in protizračne obrambe ni bilo mogoče predstavljati.

V prvi fazi spopadov so glavni problem za izraelsko letalstvo predstavljali raketni sistemi Kub, razporejeni v dolini Beka. Dokler so obstajale te baterije, Izraelci niso mogli popolnoma zagospodariti na libanonskem nebu, zato je bila izvedena operacija Arcav 19, katere cilj je bil uničenje sirskih protizračnih baterij.

Z uporabo pametne taktike, ki je vključevala brezpilotna letala, uporabo artilerije dolgega dometa in letal, oboroženih z raketami dolgega dosega, so Izraelci uspeli zadati velike izgube sirskim protizračnim enotam. Sovjetska zveza pa je nadaljevala z dobavo tehnike in strokovnjakov za usposabljanje sirskih enot in organiziranja protizračne obrambe. A to, kot se je izkazalo, ni bilo dovolj. Poslednjo »klofuto« so Sirci doživeli ob uničenju 10 sistemov ZSU-23-4 Šilka, k čemur je pripomoglo ameriško izvidniško letalo E-2C Hawkeye, ki je posredovalo natančne informacije o sirskih položajih, nakar so bili ti uničeni z raketami AGM-45 Strike. Poleg reorganizacije obstoječih sredstev protizračne obrambe je sovjetski politični vrh na čelu z Jurijem Andropovom neto odločil, da konča izraelsko dominacijo z dobavo takrat najnaprednejšega protizračnega sistema S-200. S tem se je začela operacija Kavkaz-2.

V Sirijo je bil skupaj s sistemi S-200 (z dometom 200 km) poslan kontingent 8.000 sovjetskih vojakov. S tem dejanjem so Sovjeti dejansko vzeli sirski zračni prostor pod svoj nadzor. Po prihodu raketnih polkov je sirski podpredsednik Abdul Halim Hadam izjavil: »Zdaj nas ščiti šapa sovjetskega medveda.« Za Izrael je to predstavljalo velik problem, saj je sistem S-200 držal njihova letala na veliki razdalji, še posebej E-2 in E-767, ki so služila za elektronsko bojevanje.

Tajni zemljevid Cie: radij delovanja sistemov S-200, postavljenih v provinci Homs in na letališču Dumair

Soviet Global Military Reach (CIA)

Operativni skupini sta poveljevala generalpolkovnik letalstva Boris Bočkov in generalpodpolkovnik Konstantin Babenko. Poleg tega so Sovjeti Siriji dostavili poslednjo modernizacijo lovcev MiG-23MLD in rezultati so se kmalu pokazali. Po vzpostavitvi treh polkov s sistemi S-200 so prenehali vsi izraelski poleti v dolini Beka. Zračni boji so se še vedno dogajali, vendar na obmejnih območjih Libanona.

Po podatkih glavnega svetovalca za Sirijo generala Jaškina je bilo v šestih dneh aktivnih bojev z raketami S-200 sestreljenih devet ameriških letal, med njimi pet tipa A-6, trije F-14 in eden F-4 Phantom 2. Sestreljeni so bili še štirje izraelski in dva francoska palubna lovca. Sirci in Sovjeti so trdili, da so sestrelili tudi izvidniško letalo E-2 na razdalji 190 km, a ne Izraelci ne Američani niso potrdili te trditve. Kar pa je bilo očitno, je bila ustavitev izraelskih in ameriških poletov, s čimer je bil cilj dosežen. Sovjeti so utrdili svoj položaj v Siriji, Sirci pa v Libanonu. Izrael je svojo kopensko vojsko umaknil v južni del Libanona, kjer je ostala prisotna do leta 2000.

Preberite še:

Primer Catalina: Kako je sovjetski MiG-15 sestrelil švedsko letalo nad Baltikom

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.