Okoljska katastrofa v arktičnem delu Rusije, Putin pobesnel zaradi počasne odzivnosti

Razglašene so bile izredne razmere zveznega pomena. Po trenutnih informacijah, ki jih navaja časopis Kommersant (5. junija dopoldne), so izliv goriva uspeli lokalizirati in reševalci so uspeli zbrati več kot 200 ton materiala. Trenutno se s čiščenjem tal in vodnega vira ukvarja 100 delavcev sibirskega oddelka Ministrstva za izredne razmere, ki jim na pomoč prihajajo še uslužbenci družbe Gazprom Neft.

Čeprav se je ta katastrofa zgodila 29. maja, so se po javnih informacijah norilške oblasti odzvale šele 31. maja, ko so se informacije o dogodku začele širiti na družbenih omrežjih. Na videokonferenci je guverner Krasnojarske pokrajine Aleksander Uss o zadevi poročal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki je bil vidno jezen in je odreagiral z naslednjimi besedami: »Zakaj so organi oblasti za to izvedeli šele čez dva dneva? Kaj, a bomo o izrednih situacijah obveščeni prek družbenih omrežij? Je z vašim zdravjem vse v redu?«

Iz hčerinskega podjetja družbe Nornikelj (Norilski nikelj), ki je imelo v lasti ta rezervoar, so o posredovali informacije o dogodku Ministrstvu za izredne razmere, a je minister dejal Putinu, da je za to izvedel šele nekaj dni kasneje. Putin je ob razglasitvi izrednih razmer zahteval, da organi pregona preverijo, kako so bile posredovane informacije in kako so nanje reagirale odgovorne osebe. Generalno državno tožilstvo je sprožilo tri kazenske postopke in pridržan je bil vodja obrata dotične toplarne. Škoda je ocenjena na 100 milijard rubljev.

Preiskava na območju nesreče

Preiskovalni odbor Rusije (SKR)/Global Look Press

Po informacijah virov Kommersanta pa naj bi Uprava za civilno zaščito in izredne situacije v Norilsku dobila obvestilo o uhajanju goriva že isti dan 29. maja, kar so že dve minuti pozneje potrdili v sami toplarni, v nekaj več kot pol ure pa naj bi bili podatki že v Moskvi, kar se ne sklada z guvernerjevimi trditvami.

Prvi namestnik predsednika osrednjega sveta Vseruskega naravovarstvenega društva Elmurod Rasulmuhamedov je dogodek označil za največjo (okoljsko) katastrofo desetletja, ki je primerljiva samo še z izlivom nafte v Mehiškem zalivu.

Za omenjeni časnik je komentiral: »Kakor mi razumemo stvari, v zvezi s stanjem teh rezervoarjev ni bilo potrebne kontrole v smislu industrijske in tehnične varnosti. Prav tako ni bilo opozorilnega sistema in pripravljenih protokolov za preprečevanje širjenja obsega takšne nesreče.«

Preberite še: Se lahko černobilska nesreča danes ponovi?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.