Zakaj si je nek prebivalec Novosibirska kirurško odprl lobanjo?

michael_raduga/vk.com
Gre bodisi za norca bodisi za začetnika revolucionarnega trenda v preučevanju človeških možganov. Navdušenec iz Novosibirska je na sebi izvedel trepanacijo lobanje, preživel ta kirurški poseg in sedaj daje intervjuje. Kako pojasnjuje svoje dejanje?

  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

"Če ne želite končati v norišnici ali spoznati svojih prababic in pradedkov, potem se vam trepanacije na sebi nikakor ne splača izvajati. Imel sem srečo, da sem se izognil tem možnostim samo zato, ker sem se na to dolgo pripravljal, bil sem motiviran, imel sem razlog, zakaj sem to storil." Tako je Mihail Raduga, raziskovalec zavestnega sanjanja iz Novosibirska, pojasnil svoje dejanje v intervjuju za Telegram kanal Life Shot julija, dva meseca po tem, ko si je sam kirurško odprl lobanjo.

"35 tehnik za izstop iz telesa"

Mihail je star 40 let, njegov kanal na YouTubu ima nekaj več kot 50.000 naročnikov, videoposnetki njegovih predavanj o izstopu iz telesa pa dosegajo deset in sto tisoč ogledov. Eden od videoposnetkov se imenuje "35 tehnik za izstop iz telesa". Med poskusom nameščanja elektrod v možgane, ki si ga je Mihail drznil izvesti sam, pa je skoraj uresničil 36. način izhoda. In to že dokončno.

"Zavestne sanje preučujem že od mladih let, objavil sem veliko znanstvenih člankov, vodim laboratorij," pravi Mihail v intervjuju. Vendar ni bilo mogoče najti nobenih podatkov o njegovi izobrazbi ali znanstvenem nazivu. Res je napisal več knjig o upravljanju sanj, ki so poljudnoznanstvene narave. Na splošno je Mihail navdušenec, ki se je sam odločil za nevrokirurgijo.

Cilj je bil "preveriti hipotezo, ali je mogoče pošiljati signale neposredno v sanje, ne da bi pri tem zbudili človeka, in ali je mogoče v ta namen uporabiti možgansko skorjo". Mihail niti ni pomislil, da bi operacijo izvedel uradno, zaradi smrtne nevarnosti - po njegovih besedah ni želel, da zdravstveni delavec bil zaradi tega kazensko preganjan.

"Ne morem živeti brez te raziskave"

"Nisem hotel čakati, sem fanatik, kar se tiče te teme, in sem šel v skrajne ukrepe," priznava. Da bi si lahko sam namestil elektrode na možgansko skorjo, je Mihail približno dva meseca gledal nevrokirurške operacije s komentarji na YouTubu in vadil na glavah mrtvih ovnov - za poskuse s trepanacijo je bilo potrebnih 5 kosov.

"Naj si bo še tako nevarno, vendar če ne morem živeti brez te raziskave, jo lahko poskusim opraviti," so bili njegovi argumenti, ko je 17. maja 2023 v svojem stanovanju v Novosibirsku začel operacijo. Uporabil je endoskop, napravo, ki mu je omogočala, da je operiral samega sebe in operacijo videl na zaslonu.

"Operacija je trajala štiri ure - imam celoten videoposnetek. Na njem je videti, kako odpiram aponevrotično-mišično plast (galea aponeurotica), vrtam luknjo v lobanjo, opravljam trepanacijo, nameščam elektrode pod trdo opno (dura mater), izvajam električno stimulacijo in šivam. Izgubil sem približno liter krvi. Nato sem delal še deset ur, kot običajno. Ker po operaciji ne moreš spati. Samo oprhal sem se in delal naprej doma," je povedal moški v intervjuju za revijo Baza.

Samo študijo sta z neimenovanim asistentom opravila po operaciji. "Spal sem s polisomnografom, raziskovalni asistent pa me je opazoval in takoj, ko je videl fazo spanja REM (fazo hitrega premikanja oči), dal signal možganski skorji. Pri zavestnem sanjanju je bilo enako: v roki sem držal predmet, raziskovalni asistent pa je stimuliral možgansko skorjo in predmet mi je padel iz roke."

"Nihče ni vedel"

Človek, ki je sodeloval pri Mihailovi raziskavi, ni vedel, kako je bila trepanacija izvedena. "Bal sem se, da me bo zavrnil," je dejal. Svoje delo je štel za uspešno: "Potrdili

smo, da... je mogoče stimulirati možgansko skorjo speče osebe, ki se zaradi tega ne bo zbudila, signali pa bodo prodrli v sanjski prostor - to pomeni, da lahko vplivamo na sanje, da lahko pošiljamo signale speči osebi." Raduga verjame, da bo dolgoročno lahko pomagal ljudem, ki trpijo zaradi nočnih mor, in na splošno človeštvu odprl svet zavestnega sanjanja, ki je po njegovem mnenju odličen način za reševanje psiholoških in duševnih težav.

Kmalu po trepanaciji so se elektrode začele vraščati v možgane, zato je Michael poiskal strokovno kirurško pomoč. Po poročanju revije Life Shot so "zdravniki, ki so raziskovalcu Mihailu Radugi iz lobanje odstranili čip, povedali, da so najprej pomislili na kakšen strokovni kirurški poseg in šele nato izvedeli za pacientovo samoiniciativnost". Po besedah kirurgov je Mihail "vse naredil zelo kakovostno".

Po operaciji v bolnici

Od operacije je minilo že več kot mesec dni, Mihail Raduga pa nadaljuje z delom in nam obljublja "še bolj ambiciozne raziskave". Obžaluje, da članka o svojem uspešnem poskusu ne bo mogel objaviti v specializiranih revijah. "Le v tistih revijah, ki ne zahtevajo dovoljenja za raziskovanje. Ker ga je bilo nemogoče dobiti."

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke