Sedem zanimivosti o romanu Vojna in mir

1. Znano je, da je roman Vojna in mir izredno dolg. Ima kar 1300 strani klasičnega formata in je eden od najbolj obsežnih romanov ne samo evropske književnosti 19. stoletja, ampak celotne svetovne literature nasploh. V prvih dveh izdajah so roman natisnili v šestih knjigah, pozneje v štirih. Ko je Tolstoj leta 1873 pripravljal tretjo izdajo, je tekst tako razdelil, da je zmanjšal obseg za dve knjigi. Samo tale roman je predstavljal polovico do takrat izdanih Tolstojevih del, ki jih je bilo za osem knjig.

2. Ko je začel pisati Vojno in mir, Tolstoj še ni načrtoval, da bo vojna proti Napoleonu ena od glavnih tem. Želel je napisati roman o starem dekabristu, ki se je po tridesetih letih izgnanstva smel vrniti iz Sibirije. Dekabristi so bili plemiči, ki so 14. decembra 1825 poskušali izvesti državni udar in vreči carja z oblasti.

Pisatelj pa se je hitro začel zavedati, da ne bo mogel pojasniti motivov za sodelovanje likov romana v dekabristični vstaji, če ne prikaže, kako so se bodoči dekabristi prej borili proti Napoleonu. Prav tako se je zavedal, da bi zaradi teme dekabristov in poskusu udara proti carju lahko imel težave s cenzuro. Zato je »zgodbo o dekabristu« spremenil v slavni roman-epopejo.

Prizor iz ruskega filma po romanu Vojna in mir, 1967

Kinopoisk.ru

3. Zaradi nevarnosti morebitne cenzure in na prošnjo žene Sofije Andrejevne je Tolstoj iz končnega teksta romana umaknil podrobne opise poročne noči glavnega lika Pierra Bezuhova in njegove prve žene Helene. Sofija je uspela prepričati Leva Nikolajeviča, da bo cerkvena cenzura takšne odlomke zagotovo prepovedala.

4. S Heleno Bezuhovo, ki ji je Tolstoj dodelil vlogo nosilke »mračnega seksualnega načela«, je povezan tudi najbolj škandalozen premik v pisanju romana. Lepa in mlada Helena je umrla naravne smrti ravno leta 1812. Pierre Bezuhov ostane svoboden in se lahko pozneje oženi z Natašo Rostovo. Vojna in mir je obvezno branje v ruskih šolah. Ko roman berejo 15 let stari otroci, nenadno smrt Helene Bezuhove razumejo kot nujni pogoj za nadaljnji razvoj zgodbe romana. Samo tisti, ki roman pozneje preberejo v odraslih letih, uspejo opaziti Tolstojeve skrite namige, da je Helena v resnici umrla zaradi nestrokovnega splava.

Prizor iz tuje serije po romanu Vojna in mir, 2007

Kinopoisk.ru

5. Tolstoj skozi zgodbo o družinah Rostov in Bolkonski dosti verodostojno opisuje svoje prednike, ki so prav tako pripadali ruskim plemiških družinam. Samo nekaj primerov: Nikolaj Rostov ima veliko podobnosti s pisateljevim očetom Nikolajem Tolstojem, junakom domovinske vojne 1812 in podpolkovnikom Pavlogradskega polka (točno pod takšnim nazivom nastopa v romanu), Marija Bolkonska pa spominja na Tolstojevo mamo Marijo Nikolajevno, ki je prihajala iz literarne družine Volkonski.

Podobnosti so tudi v usodi omenjenih likov in pisateljevih staršev, posest Lise gore (Лысые горы) spominja na Jasno Poljano, na kateri je živel Tolstoj.

Prizor iz tuje serije po romanu Vojna in mir, 2016

Kinopoisk.ru

Po objavi romana so lahko takšne avtobiografske podrobnosti opazili samo ljudje, ki so bili blizu družini Tolstoj. Takrat Wikipedije še ni bilo, Tolstoj pa je trdil, da je glavnim junakom dal priimke Bolkonski, Trubeckoj in Kuragin, ki so spominjala na priimke plemiških družin Volkonski, Trubeckoj in Kurakin, zato, ker je tako lažje umestil svoje like v zgodovinski kontekst in jim omogočil stike z resničnimi zgodovinskimi osebnostmi v romanu, od generalnega guvernerja Moskve Fjodorja Rostopčina do Napoleona in carja Aleksandra I.

Prizor iz ruskega filma po romanu Vojna in mir, 1967

Kinopoisk.ru

6. Med nastajanjem romana Vojna in mir je Tolstojeva žena Sofija Bers celoten tekst romana prepisala vsaj osemkrat, posamezne odlomke pa tudi po 26-krat. Tolstoj je roman pisal pet let, od 1863 do 1869. Leto dni pred začetkom pisanja romana se je 34-letni Tolstoj poročil z 18-letno Sofijo, ki je nase prevzela tajniške naloge. V teh petih letih je rodila pet od skupno trinajstih otrok.

7. Nekateri deli Vojne in miru so bili napisani v francoščini. Eden od vodilnih sodobnih francoskih slavistov Georges Nivat, tudi odločen govorec ruščine, potrjuje, da je Tolstoj pisal v prefinjeni, aristokratski francoščini 19. stoletja. Nivat je opozoril, da je francoščina v romanu bolj podobna jeziku s sredine 19. stoletja in ne z začetka stoletja, kamor je umeščeno dogajanje.

© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.